3 stvari, ki jih lahko narediš vnaprej, da ne kričiš

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

3 stvari, ki jih lahko narediš vnaprej, da ne kričiš

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj, psihoterapevtka in Imago terapevtka

Identificiraj svoje sprožilce

»Researchers suggest that the best predictor of a child’s security of attachment is the parent’s own self-understanding.« Dr. Dan Seigel (Raziskovalci so ugotovili, da je najboljši napovedovalec otrokove varne navezanosti starševo razumevanje samega sebe.)

Ta stavek razumem na način, da ima starš zmožnost samozavedanja. Večje zavedanje sebe imamo, lažje se umirjeno odzivamo na otroka. Kako povečamo samozavedanje, ki nam daje boljše izhodišče za ljubeče odzivanje? Tako, da se osredotočamo na lastna čustva, občutke, misli in vedenja.

Primer: Predstavljajte si, da otrok naredi nekaj, kjer iztirite. Če si predstavljate, da gledate sebe pod povečevalnim steklom, kaj vidite?

  • Katera čustva čutite? (jeza, žalost, nemoč)
  • Katere občutke čutite? (čutim kepo v želodcu, mravljince v rokah, začnem zelo plitko dihati)
  • Kaj razmišljate? (kako nesramen je moj otrok ali kako nesposoben starš sem)
  • Kaj naredite? (začnem kričati, kaznujem otroka, umaknem se iz situacije)

Na ta način večate samozavedanje.

Identificirajte kritične dnevne situacije

Razmislite, katere so tiste situacije, ki se dnevno ponavljajo in dnevno iztirjate?

  •  jutranji odhod od doma
  • hranjenje
  • uspavanje
  • dojenje
  • odhod v vrtec
  • prihod domov

Ko boste našli tiste situacije, ki so kritične, se lahko nanje vnaprej pripravite in se zavestno lotite drugačnega pristopa. Pripravite sebe, da boste lahko podprli otroka tako, kot to potrebuje, ne da bi pri tem iztirjali.

Zamenjajte zorni kot

Zelo radi obtožujemo, ko »pademo ven«. Ko se umirimo, čutimo krivdo, pogost je občutek, da nismo dobri, kritiziramo sebe in se kaznujemo z enim kupom slabih občutkov. Na konflikt z otrokom glejte kot na priložnost za rast in celjenje. To ne bo šlo v enem tednu, ampak ko boste čez čas gledali nazaj, boste videli, kako zelo ste napredovali. Zato bodite danes ljubeči in prijazni tudi do sebe. Spomnite se, da se iz vsake takšne izkušnje lahko veliko naučite. Vsak sprožilec je lahko vhod in pot do vaše rane, ki potrebuje celjenje. Zato so lahko otroci vaši veliki učitelji. Bolj zavedni kot postajate, manjkrat pretirano reagirate, manj nepredelanih vzorcev predate dalje naslednji generaciji. Ta zaveza, da bomo delali na lastnih vzorcih, je VELIK korak. Ja znak poguma in ljubezni.

– Spomnite se, kaj rečete sebi, kadar iztirite? Katere besede si namenite? (npr. čisto nesposoben starš sem , sploh si ne zaslužim, da bi bila mama/oče, …)
– Zdaj pa potolaži sam sebe. (npr. danes je pač naporen dan. Dobra mama ali dober oče sem.)

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 4.7]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor