Čuječnost – za več prisotnosti in več sproščenosti

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Čas beži. Ali tudi vi v hitrem ritmu življenja spregledate poglede, prošnje in sporočila svojih otrok? Ali najdete dovolj časa zanje? Ali jih »slišite«? Ali jih »vidite«? Ali jih (za)čutite? Napočil je čas, da upočasnite svoj korak in si vzamete čas za tisto, kar resnično šteje.
Si večkrat rečete, samo to še naredim? In tako mine ves popoldan, ves dan, ves teden … V vsak odnos moramo vlagati najprej čas. Otroci so na čas, ki ga preživimo z njimi ali pa ga ne preživimo z njimi, še posebej občutljivi.

Psihologi poudarjajo, da je potrebno v odnose vlagati, vlagati čas. V hitrem tempu, ko smo razpršeni med različne obveznosti, nam pogosto zmanjka časa za naše najbližje.

»Saj bodo že počakali.« Toda pazite, ne bodo čakali, zato si vzemite čas in načrtujte čas, ki ga boste vlagali v odnose.

Katere so možne rešitve?

Morda se zdaj sprašujete, kdaj naj si vzamete čas? Ponovno si postavite prioritete, pomenite se sami s seboj. Ugotovite, kaj je za vas najpomembnejše v življenju? Kateri odnosi?

Čas teče, preteklosti ne moremo spreminjati, popravljati, nadoknaditi zamujenega. Vsak trenutek pa je dober za nov začetek! Poglejte otroka v oči in ga samo poslušajte. Poslušajte! Otrok želi samo biti slišan. Za to potrebujete čas. Svojemu otroku podarite najbolj dragoceno darilo: vaš čas!
»Podarjam ti ves popoldan samo za naju. Kaj bova počela? Izberi ti.«

Dve različni zgodbi, dve dekleti različne starosti. Obe imata le eno željo.
(Pricevanje terapevta – vir: splet)

Najstnica. Mama mi jo je predstavila kot naporno, trmasto, jezikavo, zaljubljeno v neprimernega fanta. Deklico sem spoznala kot izjemno občutljivo, ranljivo, lačno pozornosti, zaljubljeno. Želi si stika s starši, želi si, da bi jo kdaj pogledala in v njej videla njo in ne ocen in njenega fanta. Vedno sta jezna nanjo.

  • Kdaj se ima lepo z njima? Odgovori, da nikoli.
  • Kaj počnejo skupaj? Odgovori, da ničesar, ker se neprestano kregajo.
  • Kaj pa si želi? Odgovori, da bi šla kdaj z mamo na sprehod. Vprašala je že mamo, če gresta skupaj, pa je dobila odgovor, da raje hodi sama na sprehode. Nisem popolnoma verjela. Zato sem preverila pri mami. Potrdila je, da na sprehode hodi sama, ker potrebuje mir. Potrdila je, da jo je hčerka vprašala, ali bi šli skupaj, pa jo je zavrnila.

10-letna deklica. Mama jo je predstavila kot izredno ljubosumno, nemogočo, težko vodljivo. Deklico sem spoznala kot izjemno čustveno, ljubosumno na sestrico. Od vsega si najbolj želi biti kdaj sama z mamo. Kaj bi rada počela z njo? Morda pekla, morda kaj izrezovala. Izdelali sva dve sporočili, na kateri je deklica napisala, kaj si želi. Sporočili je pustila na kuhinjskem pultu, mamo je opozorila nanju. In po desetih dneh mi je prišla povedat, da sta sporočili še vedno tam, na pultu. Da mama sporočil sploh ni opazila.

Obema je nekaj skupnega, potrebujeta pozornost, pozitivno pozornost svojih mam, potrebujeta njun čas. Potrebujeta sporočilo, da sta pomembni.

Izklopite avtomatski pilot in vklopite čuječnost – za več sproščenosti

Kaj je čuječnost? Zavestnost.

  • Čuječnost je usmerjena pozornost na trenutno izkušnjo. To pomeni biti povsem prisoten v trenutku, tukaj in zdaj. S čuječnostjo se učimo svojo pozornost usmeriti na trenutno izkušnjo
  • Ne gre za opazovanje samo z očmi. Pri čuječnosti gre za to, da smo pozorni na vse svoje čute. Več kot jih bomo uporabili, bolj bomo prisotni. Miselni proces zamenjamo s procesom (ob)čutenja.
  • Kjer smo z mislimi, tja gre energija. Če so misli vse povsod, se energija razprši.
  •  Ko smo osredotočeni nase, prejemamo energijo. Biti tukaj in zdaj je nekaj takega kot polnjenje mobilnega telefona. Recharging. Učinek polnjenja je toliko večji, kolikor je v nas »manj« vprocesov.
  • Tako se energija porablja na procesih nezavednega delovanja uma. To je nekako tako, kot da nam v ozadju tečejo aplikacije (recimo skrb za službo/šolo, opravila …), za katere niti ne vemo in nam trošijo baterijo.
  •  Ustavite se, odprite vse vaše zaznavne kanale, začutite ta trenutek v vsej svoji polnosti in v njem uživajte: Čuječe dihanje/Čuječe poslušanje/Čuječe spremljanje okolice

Kako lahko čuječnost predstavimo tudi otrokom?

Eksperiment: naše misli v lončku vode

S tem eksperimentom lahko otrokom na zelo nazoren in hkrati naraven način prikažete, kaj je čuječnost/meditacija.

  • Potrebujete: steklen/plastičen lonček/steklenico
  • Napolnite ga z vodo. Usedite se in ga opazujte. Ta voda je vaš um/vaše misli. Ko se zjutraj zbudite in ležite v postelji so vaše misli umirjene, vesele.
  • Toda, ko vstanete, gre vaš um v akcijo … sledijo si razno razne misli.
  • Za navadne vsakodnevne misli (kaj bom jedel za kosilo?) vzemite svetel pesek;
  • Za vesele misli vzemite bleščice;
  • Črn pesek/bleščice za ustrahujoče misli;
  • Moder prah/bleščice za žalostne misli;
  • Rumen prah/bleščice za ustvarjalne misli;
  • Roza prah/bleščice za ljubeče misli;
  • Vijoličen prah/bleščice za želje;

Zdaj lonček pretresite, da se vse pomeša. Otrokom razložite, da se vse to dogaja v njih, v njihovih mislih. Zdaj jim povejte, da z dihanjem lahko umirimo sebe in svoje misli. Damo lonček na tla in opazujemo, kako se pesek/bleščice umirijo.

Aleksandra Brlan

Aleksandra Brlan

Aleksandra Brlan je ustanoviteljica središča za pomoč pri dojenju, SRČNA (www.srcna.si in www.facebook.com/srcna.si) in je svetovalka za dojenje s certifikati UNICEF s področja dojenja. Je članica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije ter ustanoviteljica fb skupine Dojenje po prvem letu. Svoje znanje stalno nadgrajuje na formalne in neformalne načine.
Aleksandra Brlan
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor