Naučimo otroke, da imajo njihove besede in dejanja posledice

Prevzemanje odgovornosti do sebe in drugih: naučimo otroke , da imajo njihove besede in dejanja posledice

Naučimo otroke, da imajo njihove besede in dejanja posledice

Odgovornost je življenjska veščina, zato je še kako pomembno, da se tega zavedamo in otrokom pomagamo. Skupaj stopimo na pot razvijanja odgovornosti in pomena razumevanja posledic, ki jih imajo naše besede, dejanja, obnašanje …

Kaj je odgovornost?

Odgovornost je ena od najpomembnejših lastnosti, ki jih otrok in mlad človek lahko razvije v času odraščanja. Vključuje različne vidike: odgovornost do sebe, do bližnjih, do skupnosti, do okolja, do sveta.

Kako otroci razvijajo odgovornost?

Odgovornost ni nekaj, kar je otrokom prirojeno. Prav tako ni nekaj, kar se da naučiti in razviti s prebiranjem knjig in poslušanjem predavanj. Odgovornost otroci razvijajo ob opazovanju odraslih in njihovega prevzemanja odgovornosti za naše ravnanje.

Andrej Pešec pravi: »Otrok bo počel to, kar počno pomembni ljudje v njegovem življenju.«

Učijo se je, ko se sami soočajo s posledicami svojih ravnanj in odločitev ter začnejo skozi te izkušnje razvijati odgovoren odnos do sebe, soljudi in okolja. V obeh primerih smo ključni odrasli v njihovem življenju: na eni strani nas opazujejo in posnemajo naša ravnanja; na drugi strani smo nagrajujemo njihovo odgovorno ravnanje in uveljavljamo posledice za manj odgovorna vedenja.

Naše besede in dejanja imajo posledice

Eno od najpomembnejših orodij pri učenju odgovornosti so posledice, s katerimi usmerjamo otrokovo vedenje.

Otroci lahko razvijejo odgovornost ob prisotnosti strpnih in skrbnih odraslih, ki razumejo potrebe in značilnosti otrokovega razvoja. Ki razumejo, da so otroci po naravi radovedni, raziskovalni, aktivni, impulzivni in da potrebujejo podporo pri učenju in razvoju veščin, ki jim bodo pomagale nadzorovati impulze in prevzemati odgovornost za svoja ravnanja. Obenem pa razumejo tudi, da otrok za učenje odgovornosti nujno rabi jasna pravila, meje in posledice.

Pomanjkanje odgovornosti: okrnjene življenjske veščine

V pogovorih z vzgojitelji in učitelji ugotavljamo, da posebej hitro narašča prva skupina otrok: otroci, ki jim ni treba prevzemati odgovornosti. Otrok, ki mu odvzamemo priložnosti, da bi se učil odgovornosti, bo šel v življenje z okrnjenimi življenjskimi veščinami. Ena od najslabših stvari, ki jo odrasli lahko naredimo otrokom je, da jim odvzamemo posledice in jim s tem onemogočamo učiti se nadzorovati svoje vedenje.

Vsakič, ko preprečimo, da bi se otrok soočil z neprijetnimi posledicami svojih odločitev in ravnanj, na eni strani utrjujemo neprimerno vedenje in na drugi strani preprečujemo razvoj konstruktivnih vedenjskih vzorcev in navad.

Otroci brez odgovornosti – odrasli, ki jim svet dolguje vse

Otroci, ki jim ni treba prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, zrastejo v odrasle, prepričane, da nič ne more biti njihova odgovornost in da jim svet dolguje vse. Ker niso imeli priložnosti, da bi svojo samopodobo razvijali s pomočjo odkritih in iskrenih povratnih informacij, razvijejo krhko samopodobo, v kateri svoje morebitne napake enačijo s svojo neustreznostjo. V slehernem opozorilu vidijo grožnjo svoji samopodobi; kritiko dojamejo kot osebno razvrednotenje in napad, posledice s katerimi se soočijo pa kot kazen.

Dragi moji, vzgoja terja od staršev veliko potrpežljivosti, nesebične ljubezni, dajanja … Vendar je naložba v lastno rast, v vzgojo in skupne dragocene trenutke najbolj dobičkonosna naložba, ki se pozneje, ko otroci postanejo odrasli otroci, še kako obrestuje.

Želim vam vse najboljše vsem pri opravljanju najplemenitejšega poklica na svetu, vzgoje otrok, še naprej.

(Vir: dr. Kristijan Musek Lešnik)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor