Prtljaga iz otroštva – kaj to pravzaprav je

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Prtljaga iz otroštva - kaj to pravzaprav je

 

Piše Dr. Tadeja Milivojevič Nemanič, imago terapevtka

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Kolikokrat ste kot otroci/najstniki rekli, da določenih stvari nikoli ne boste počeli tako, kot so jih počeli vaši starši? In kolikokrat ste se v odrasli dobi zalotili, da uporabljate te iste stavke, iste reakcije? Včasih do svojih otrok, včasih do svojega partnerja. Sama se še vedno kdaj slišim, ko uporabljam iste stavke, iste odzive, … še pogosteje pa v moževih odzivih vidim kopijo tasta. Kaj pa vi? Se slišite?

Imago partnerska terapija uči, da v odraslo dobo in s tem v partnersko zvezo iz otroštva prinesemo štiri kovčke. In to so:

  • nezadovoljene potrebe,
  • preživetvene strategije,
  • izgubljeni jaz in
  • Imago.

Danes vam jih bom le na kratko predstavila, do konca tedna pa bom vsako podrobneje opisala.

Vsi ljudje imamo potrebo po bližini, sprejetosti, povezanosti, varnosti, po tem, da nas vidijo, razumejo, upoštevajo, … Kadar naše osnovne potrebe niso bile ustrezno zadovoljene, govorimo o nezadovoljenih potrebah. 
Ker je naš nagon po preživetju tako močan, se naučimo bolečinam iz naslova nezadovoljenih potreb, kolikor je le mogoče, izogniti in se prilagoditi, da preživimo. Dolgoročno tak način prilagajanja pusti posledice, saj razvijemo preživetvene strategije za ceno omejitve lastnih potencialov.

Poleg tovrstnih izkušenj od staršev/skrbnikov in drugih nam pomembnih oseb iz otroštva, dobimo sporočila, kakšni smo lahko in kakšni ne, kako se lahko vedemo in kako ne, da nas bo naša skupina sprejela. Da bi bili sprejeti in s tem povezani, tekom otroštva in odraščanja opustimo nekatere izmed naših sposobnosti polnega delovanja na področju mišljenja, zaznavanja, aktivnosti in bivanja samega, kar imenujemo tudi izgubljeni jaz.

Tekom otroštva in odraščanja poleg ostalega nezavedno zbiramo vtise in si sestavljamo skupno podobo, ki nas vodi pri iskanju partnerja – tej podobi rečemo imago. Ta sanjski idealen partner naj bi nam nadomestil starše in zatrte dele izgubljenega jaza. Ta podoba nastane kot sestavljanka pozitivnih in negativnih lastnosti ljudi, ki so skrbeli za nas.

Njuna zgodba

Tjaša in Jure sta skupaj že 15 let in na terapijo prideta, ker se obema zdi, da se je njun odnos ohladil. Da sta bolj sostanovalca kot partnerja. Jure Tjašo opisuje kot hladno, Tjašo pa moti, ker je tako vzgoja kot gospodinjstvo le na njej, hkrati pa v prepirih Jure pogosto kriči, jo kritizira in sramoti. Tekom tedna bom predstavila njune kovčke in pokazala, kako sta se zaradi njih »zataknila«.

Tadeja Milivojevič Nemanič
Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Dodaj odgovor