Zmenki in začimbe v starševskem odnosu
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Tadeja Milivojevič Nemanič
Zmenki
Po SSKJ-ju je zmenek dogovorjeno srečanje prijateljev, zaljubljencev. Sama dodajam: partnerjev, zakoncev.
Najina znanca sta si pred kratkim organizirala tak večer. On ji je napisal kratko sporočilce – na roko, prosim, v katerem jo je povabil na zmenek. Napisal ji je: »Draga moja, zelo si mi všeč, zato bi te rad povabil na zmenek, da te bolje spoznam. Dobiva se tega in tega dne, tam in tam. Prepoznala me boš po rdeči vrtnici.«
Večer je bil čisti uspeh. Uspela sta si izboriti ne samo cel večer, temveč celo noč zase – otroke sta poslala prespat k dedku in babici.
Zgoraj omenjeno sporočilo mi je zelo všeč, kajti on je jasno napisal, da bi jo rad bolje spoznal. To pomeni, da se je želel pogovarjati o njej (in o sebi). Ne o tehnikalijah! Ta izraz sama uporabljam za organizacijo življenja v družini. Saj veste: na plen privlečeš koledarček in beležko in začneš: kdo, kaj, kdaj, kje, kako. En, dva, tri se odvije ura ali dve in od zmenka ne ostane več nič.
Torej: na zmenku se res spet spoznavajte, bodite radovedni, odprti in iskreni. Zmenek lahko vključuje tudi v prejšnjih temah omenjene začimbe: zahvale, ljubeča vedenja, presenečenja, norčije in spolnost.
Zmenki so pomembni, ker si takrat res vzamemo čas. Čas za partnerski odnos. In partnerski odnos je pomemben. Nek moj učitelj je dejal, da je partnerski odnos prvi otrok para. Za otroka pa je potrebno skrbeti. In ta otrok – partnerski odnos nikdar ne odraste.
Začimbe v starševskem odnosu
Tema tokratnega tedna so bile sicer Začimbe v partnerskem odnosu, vendar so Začimbe potrebne tudi v drugih odnosih. V tokratnem prispevku se bom osredotočila na starševski odnos.
Razen spolnosti lahko v starševstvu uporabimo vse, že omenjene Začimbe: zahvale, ljubeča vedenja, presenečenja, norčije in zmenke.
Zahvale v starševstvu omogočajo videti stvari, ki so že v redu, z njimi otrokom sporočamo, da jih imamo radi, da jih vidimo, da so pomemben del našega sveta.
Še posebej starši malih otrok imamo pred spanjem pogosto kak majhen ritual. Mnogi v ta del vključimo tudi to, da se z otrokom pomenimo o preteklem dnevu. Vendar pa neredko starši najbolj izpostavimo tisto, kar nam ni bilo všeč: polit sok, umazano obleko, kričanje, … S tem otroku nezavedno kažemo, da je ta del mnogo pomembnejši od onega drugega, kjer je vse bilo v redu. Na dolgi rok tako lahko otrok dobi sporočilo, da on ni v redu.
Zato: opazimo stvari, ki jih je otrok naredil v redu, v katerih se je trudil, v katerih je užival in mu jih tudi povejmo. Paziti pa moramo, da so ta sporočila jasna in zgolj pozitivna. Torej nobene besedice AMPAK na koncu.
Otroku npr. povejmo: »»Zahvaljujem se ti, ker si mi danes pomagal pospraviti mizo.« Ali: Všeč mi je, ko vidim, kako si se potrudil s to risbo.«Ali: »Ko te gledam, kako gradiš kocke, mi je lepo, ker vidim, kako pri tem uživaš.«
Tudi v starševstvu so zame zahvale osnovna začimba. Le način, kako jih uporabljamo, je malce drugačen: tu ni zrcaljenja, ne gre se v čustva, hkrati pa si tudi tu moramo vzeti čas in probajmo, da vsaj včasih pri tem pride do očesnega stika.
Z ljubečimi vedenji damo otroku vedeti, da nam je mar zanj, na način, ki je več njemu. Predpogoj, da otroku lahko začnemo poklanjati ljubeča vedenja, je, da ga dobro poznamo, da vemo, kaj mu je všeč, česa se veseli, kaj ga zanima … vedeti moramo, kateri je njegov jezik ljubezni. O tem govori knjiga 5 jezikov ljubezni otrok G. Chapmana in R. Campbella. Otroci se med seboj razlikujejo in tako se razlikujejo tudi njihovi jeziki ljubezni. Le ti so tako lahko: dotik, pohvale, skupen čas, darila ali usluge.
Otroci obožujejo presenečenja – tudi najstniki jih imajo radi, če so seveda pisana na kožo njih.
Ko so bila najina dekleta še predšolska, sem jim, kadar sem vedela, da me cel dan ne bo, nastavljala sporočilca. Ker takrat še niso znale brati, sem narisala 10-15 enostavnih slikic: rožico, avto, medvedka, sonce, … in jih razstavila po stanovanju. Vsaki pa sem eno dala tudi v jakno ali v čeveljčke. Neizmerno jim je bilo všeč.
O norčijah mi verjetno sploh ni potrebno zgubljati besed. Večina otrok je nanje (vedno) pripravljenih. Običajno imamo z njimi še največ težav starši, ker, če hočemo res uživati in noreti, se moramo sprostiti in malce popustiti vajeti, ki jih imamo mnogi precej zategnjene. Mnogi med nami tako zelo, da se ne moremo igrati in noreti, da se ne moremo huronsko smejati. Če ste morda v tej skupini in vas to moti, poiščite vzroke, zakaj je tako, kajti z norčavostmi je svet veliko bolj pisan in vesel.
In na koncu zmenki. Ja, prav ste prebrali, zmenki. Še posebej v družinah z več otroki so zelo, zelo pomembni. To je posvečen čas enega starša z enim otrokom. »In kam na urnik naj dam še to?« se že sliši vprašanje. Poskusimo in si vzemimo čas. Morda vsaj enkrat med poletnimi počitnicami, ki se nezadržno bližajo.
Zmenek mora biti vnaprej splaniran. Otrok naj zanj ve, da se ga bo lahko veselil. Skupaj načrtujmo, kaj se bo dogajalo – vsaj en del tega. In predvsem: zmenek mora biti na kožo pisan otroku, vključuje pa lahko tudi kakšno ali vse od prej naštetih Začimb: zahvale, ljubeča vedenja, presenečenja in norčije.
Z vsemi temi začimbami polagamo na Čustveni bančni račun, ki ga imamo z otroki. Vredno je!
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
