Pripravljamo mizo

Juhu! Dobili bomo goste. Pri nas smo vedno veseli obiskov. Jaz se še posebej veselim, ker vem, da bo mama zagotovo dala kaj slastnega na mizo. No, saj tudi sicer dobro jemo, ampak v krogu prijateljev je vse okusnejše. Običajno sami spečemo pecivo, tokrat pa bomo obiskovalce pogostili tudi s kosilom. Mama bo kuhala, punce pa bomo poskrbele za pripravo mize.

Najprej vprašamo, koliko nas bo na kosilu. Na mizo damo pogrinjek za vsakega, gor položimo plitev krožnik, nanj pa še globokega. Nato pripravimo pribor. Pri mami se pozanimamo, kaj vse bomo jedli. Tokrat bomo imeli za kosilo juho, meso s prilogo, solato in sladico. Za juho torej potrebujemo žlico, za glavno jed vilice in nož, za sladico pa žličko. Ampak kam naj zložimo ves ta pribor? Na krožnik, ob krožnik, za krožnik?

Mama nas poduči, da moramo najprej vedeti, v kakšnem vrstnem redu bodo postrežene jedi: »Ker bo juha prva, mora biti žlica prva pri roki. Ker nas večina je juho z desno roko, jo postavimo na desno stran krožnika. Glavno jed bomo jedli z vilicami in nožem. Pravilno je, da držimo vilice v levi roki, režemo pa z nožem, ki ga držimo z desno roko. Zato postavimo vilice na levo stran krožnika, nož pa na desno.«

»Ampak tam je že žlica,« ugovarja Blažka.
»Nič hudega,« ji razloži mama. »Nož postavimo bliže h krožniku, kamor je obrnjeno tudi rezilo, žlico pa bolj na desno, ker bomo najprej potrebovali žlico in nam bo tako bolj pri roki.«

»Po tej logiki bomo torej žličko za sladico postavili ob nož, čisto zraven krožnika,« smo se strinjale punce, mama pa nam je pojasnila, da je pri sladici drugače in žličko ali majhne vilice za sladico postavimo vrh krožnika. Uh, koliko pravil. Pribor torej uporabljamo od zunaj proti krožniku. Tako se ne moremo zmotiti.

In miza je pripravljena. Ati se ni strinjal, saj smo pozabile na kozarce. Z njegovo pomočjo smo jih nato razporedile nad žlice pri vsakem pogrinjku. Tako, zdaj pa je miza zares pripravljena na kosilo, le nekam pusto je. Kakopak, če se Jerneja igra s prtički, namesto, da bi jih dala na mizo. Nekaj smo prepogibale in ustvarjale. Prtiček lahko položimo pod pribor na desni strani krožnika ali pa ga umetelno zložimo in postavimo kar na globok krožnik.

Da naslednjič česa ne pozabimo, smo si izmislile pesmico, ki nas bo spomnila na pravila pri pripravljanju mize.

Krožnik en, gor krožnik drug,
zraven pa pribora za cel kup.

Vilice levo, noži pa desno,
pripravljanje mize blazno je resno.

Ob nožu še žlica za juho
ali okusno zelenjavno prikuho.

Še žličke, prtički in kozarci,
da zadovoljni bodo naši obiskovalci.

Za okusen obed,
zdaj vse je nared.

Zdaj pa je že skrajni čas, da pridejo gostje. Pripravljanje mize je bilo utrujajoče, v želodčkih nam že kruli, iz kuhinje pa prav mamljivo diši. Oh, pri vratih že zvoni. Šibam!

Se beremo!
Škrip-škrap do takrat.