Ni panike, mama bo to rešila
Da vas nihče ne more prebrati do obisti tako kot otrok, se je pokazalo že leta 1969, ko je utrujeni najstnik z izrazom “helikopter starši” označil armado seniorjev, ki so s svojim pristopom pozitivno starševstvo spremenili v parodijo.
Starši kot helikopterji krožijo nad glavami svojih otrok, odpravljajo morebitne težave in jih rešujejo namesto njih in ker pri tem nimajo mere, so se znašli v vseh učbenikih otroške psihologije. Generacija helikopter-otrok pravkar postaja odrasla. Psihologi so upravičeno zaskrbljeni za njihovo dobrobit in dobrobit celotne družbe, saj glede na raziskave odraščajo v egoistične in bistveno nesposobne osebe, z napačnim pogledom na svoj lastni značaj.
“Takoj ko so bili znani rezultati sprejemnega izpita, me je poklicala mama enega kandidata, jezna, ker smo njenega sina nepravično izpustili s seznama brucev”, pravi Olivera G., profesorica neke fakultete za umetnost, kjer so sprejemni izpiti zahtevni in težki, konkurenca pa huda. “Čeprav na noben način nima vpogleda v delo svojega 20-letnega otroka, ki ni prišel niti, da bi se pozanimal, kako je opravil in kje je naredil napake, je mama smatrala, da je njegova beseda, da za neuspeh ni kriv, zadostni razlog in da bo njeno vmešavanje naredilo čudež. Bilo smo šokirani, saj smo naučeni, da se sami borimo zase in prevzemamo odgovornost za svoje neuspehe.”
“Zaradi strahu, da bo njihov otrok izpustil priložnost, če mu nekdo ne pomaga, se tudi tisti starši, ki ne verjamejo v metodo ‘mama bo uredila namesto tebe’, začnejo tako obnašati,” pravi psihologinja Marijana Milićević. “V naglici, da nadoknadijo pomanjkanje časa, ki ga preživijo z otroki, se spremenijo v njihove odvetnike, ki pokažejo zobe vsakemu, ki samo pomisli, da bi škodoval njihovemu ljubljenčku in tako utirajo njihovo pot skozi življenje. Pot do pekla je tlakovana z najboljšimi nameni. Tako je tudi tukaj: iz njih delajo nesposobneže, brez ambicij, veščin in večno nezadovoljne.”
“Vse življenje so jih prepričevali v to, da so veliko več vredni in če samo slišijo kakšno besedo kritike, so tu takoj starši, da se z vsemi sredstvi spravijo na to osebo. Ko otroci odrastejo in končno zapustijo mamino krilo, se začnejo soočati z neuspehi, ki jih ne morejo obvladati, ker so navajeni, da to vedno namesto njih naredi nekdo drug. Tako starši z najboljšimi nameni iz svojih otrok naredijo nesrečne in nezadovoljne ljudi,” še pojasnjuje.
Razvoj tehnologije in porast strahu za otrokovo varnost sta preprosto dala krila helikopter-staršem. Raziskava arizonske univerze je pokazala, da številni študenti vsakodnevno komunicirajo s svojimi starši preko e-pošte, sporočil in skypa in se poleg običajnih vprašanj o zdravju in hrani vse pogosteje nanje obračajo za pomoč pri vsakodnevnih težavah.
“Kako bom ali kaj naj naredim sta priljubljeni vprašanji študentov, ki ne zmorejo odrasti,” pravi dr. Chris Segrin, ki je raziskavo vodil.
Zmanjšajte intenzivnost, da vas ne izključijo
Če imajo otroci srečo, da se pravočasno psihično in fizično ločijo od staršev, bodo otroci takih staršev uspeli ujeti “normalne” otroke, še posebej, če se uspejo spopasti z neuspehom in nekaj naučiti iz njega.
Nekateri otroci so prisiljeni v to, da sprejmejo drastične ukrepe, med katerimi je tudi zadrževanje informacij ter celo prekinitev kontaktov s starši, da bi jim preprečili nadaljnje vmešavanje v njihovo življenje.