Pa hvala za rože!
Včasih se nam zdi, da nas svet izkorišča. “pa daj ti naredi to, ker že znaš” ali pa “ker ravno stojiš, mi prinesi to in ono”… Vse ok, nam ni težko. Ampak kaj se zgodi, ko mi kaj potrebujemo? Zdi se nam, da nam nihče zares ne pomaga. “Za vse sem sama” je stavek, ki ga ženske tako zelo rade povemo! Tudi ko se borimo z neplodnostjo, se nam zdi, da smo same na svetu. Statistiko, da ima vsak šesti par težave pri spočetju otroka, sicer poznamo. Ampak vseeno se nam zdi, da smo takrat osamljeni in večkrat se vprašamo, ali je sploh kdo na svetu, ki nam zna zares pomagati? Odgovor pa se skriva kdo ve kje in občutek “samote” nas lahko vodi v popolnoma napačno smer.
Še zdravstvu ne zaupamo včasih, ko poslušamo razne zgodbe. Pa so sosedo skoraj “zašuštrali”, pa beremo na forumih, kako zdravniki nič niso naredili v tem in onem primeru. Pa tej so dali napačne tablete, drugi na UZ niso nič pojasnili in sploh ne ve, kaj je z njo narobe itd … Ja, kdo pa je potem ta, ki ima odgovor? Morda kakšna skupina somišljenikov na družabnih omrežjih? Morda vedeževalka? Morda nihalo?
Največja zmeda v že tako zmedenih glavah nastane takrat, ko se pričnemo oklepati vsakega mnenja, ko se poistovetimo s težavo drugega in ko poslušamo nasvete ljudi, ki so nekaj podobnega izkusili in to “poznajo” in o tem seveda vedo vse! Pa je to res? Je, ampak za njih in ne za vas!
Najlažje je (verjamem, da celo v dobri veri) suvereno svetovati nekomu pri pomembnih odločitvah, ki ga sploh ne poznaš, saj s tem ni treba prevzeti nikakršne odgovornosti za posledice. Usmerjati nekoga (četudi nenamerno) pri njegovih tako pomembnih odločitvah je v resnici precej odgovorno dejanje. Ali imamo to zavedanje, da lahko tvoj nasvet nekomu škodi in da mu lahko še dodatno oteži življenje? Kaj potem, ko gre kaj narobe? Nekateri zbrišejo profil in se nato prijavijo pod drugim vzdevkom in tako naprej komentirajo o vsemu in vsem. Brez slabe vesti!
Kaj pa se nato zgodi z obupanim osebami, ki tako panično iščejo odgovore?
Njihov notranji glas v poplavi odgovorov potihoma ugaša in dobesedno se izgublja razum. V resnici vedo še manj kot prej, le da so povsem verjetno zdaj “posvojili” še kakšno dodatno diagnozo, o kateri prej niti niso razmišljali.
Na enostavno vprašanje, ki je iz hude tesnobe in obupa “priromalo” na forum npr. “S partnerjem imava težave zanositi. Kaj je z nama narobe?” se pod komentarje usuje plaz raznih diagnoz, nasvetov, receptov za zvarke in predvsem dolgi opisi lastnih izkušenj. Od tega, da ima gospa lahko zamašene jajcevode, endometriozo, PCO, da je z verjetno problem v možu, ali, še huje, kar z obema … A gospe, ki je to vprašala iz stiske in brezizhodne situacije, pravzaprav ne pozna NIHČE od “komentatorjev”. Ne ve ne kako izgleda (razen morda profilne slike, ki je lahko tudi lik iz risanke), ne pozna ne njene zgodovine, ne navad in razvad para. In ne zavedamo se, da se lahko prične oklepati vseh nasvetov oz. celo ponotranji vse te diagnoze, ki lahko vodijo v resne težave … Vsaj psihološko!
Ali v resnici pomislimo na posledice, medtem ko svetujemo ali zgolj izlijemo svojo stisko in izkušnje in s tem sami pri sebi izpademo izobraženi in “dobronamerni”?
Morda pa v resnici s parom ni nič narobe! Glede na to, da je nepojasnjenih neplodnosti vse več in celo vodijo v statistiki, je najverjetneje odgovor “Z vama ni NIČ narobe” edini pravilen! In prav je, da se tega tudi zavedata. Nepojasnjena neplodnost je uradna diagnoza, ki jo postavi izključno zdravnik in še to po testiranju obeh partnerjev. In predvsem po tem, ko vsi testi kažejo na to, da sta oba zdrava! Torej, vajina težave NI mehanske narave in nista zares neplodna!
Žal se nam časovno stvari ne poklopijo vedno, kot smo si jih zamislili. In nosečnost ne pride vedno takrat, ko bi si jo želeli. In pshološka priprava para ali pa posameznika je v takem primeru še kako zelo pomembna. Pogovori morajo obvezno temeljiti na osebnem nivoju. Človeka moraš, medtem ko ga poslušaš, gledati v oči, ga pomiriti in morda celo prijeti za roko ali objeti. In to težko narediš uspešno, če ne sedi ob tebi! Dotik je v resnici zdravilo!
Zato, drage bodoče mamice, je zelo pomembno, da se spopadate s svojo stisko na pravi način. Da svoje zaupanje previdno delite z “virtualnim” svetom. Da skrbno izbirate “svetovalce” za svoje skrbi. Zelo verjetno je, da vaša težava nima popolnoma nič skupnega s težavo kogarkoli drugega. Kljub enaki “diagnozi” jo vsako telo in vsaka glava rešuje popolnoma individualno. Vsaka je resnično unikatna! Pomoč poiščite izključno zase in vaju in predvsem tam, kjer se počutita varna. Prav je, da delita svojo stisko. Predvsem en z drugim, s starši, s stroko in nenazadnje z ljudmi, ki jim zares resnično zaupate. S tem, ko prebiramo tuje zgodbe, jih nehote že zgolj zaradi strahu pred neznanim malček posvojimo. Nalaganje tujih problemov v svoj nahrbtnik pa resnično ni nekaj, kar pri ustvarjanju družine potrebujete … Zato poiščite in poslušajte svoj notranji glas, stavite na vaju in vajin razum in vsem virtualnim “svetovalcem” in njihovim zgodbam recite “HVALA ZA ROŽE “… Edino vaša pot je prava pot!
- Zlata ribica, izpolni mi le eno željo - 8. 8. 2019
- Popolni užitek za popolno družino - 23. 7. 2019
- Najprej “njam”, potem pa “joj”! - 4. 7. 2019