Ali je pomembno, kdaj gredo otroci spat?
Po hranjenju in napredovanju v razvoju je vprašanje o spanju eno izmed najpomembnejših, ko pride otrok na svet in prav tako kot starše okupira tudi strokovnjake. Na Univerzi College v Londonu so naredili zanimivo raziskavo, ki je pokazala, da sta čas odhoda v posteljo in njegova ustaljenost zelo pomembna za kognitivni razvoj otrok v zgodnjem otroštvu. Raziskava je odkrila, da je ustaljeni ritem še posebej pomemben za deklice.
V raziskavi je bilo zajetih 11.178 dečkov in deklic starih sedem let, ki so bili rojeni v Veliki Britaniji v obdobju med septembrom 2000 in januarjem 2002. Raziskovalce je zanimalo, če sta čas, ko so otroci odhajali spat, kot tudi vsakodnevna ustaljenost, vplivala na njihov intelektualni razvoj. Iskali so tudi odgovore na vprašanja, ali je potencialno negativni učinek kumulativen (če se “sešteva”) in ali je neko obdobje zgodnjega otroštva bolj kritično od drugih.
Analizirani so podatki o času odhoda v posteljo pri starosti 9 mesecev ter 3, 5 in 7 let, kot tudi socialni in ekonomski status, demografske lastnosti, družinske navade in psihosocialno okolje.
Pri starosti 7 let so usposobljeni ocenjevalci opravili test, s katerim so ocenili branje, računanje in prostorsko orientacijo.
Najbolj neredni odhodi v posteljo so bili zabeleženi pri otrocih do 3 let. Ta navada je bila prisotna pri enem od petih otrok. Do starosti 7 let je več kot polovica otrok odhajalo spat med 19:30 in 20:30 uro.
Triletniki, ki niso imeli ustaljenega časa odhoda na spanje, so dosegli slabše rezultate na vseh treh testiranih področjih, medtem ko so pri sedmih letih imele slabši rezultat samo deklice in to na vseh treh področjih, ne pa tudi dečki.
Z nadaljnjo analizo se je pokazalo, da se učinek slabih navad sešteva – deklice, ki so to težavo imele pri starosti 3, 5 in 7 let, so imele občutno slabše rezultate, so pa tudi dečki, ki so pri katerihkoli dveh različnih starostih (3, 5 ali/in 7 let) v različnem času hodili v posteljo, pokazali slabše rezultate od tistih, ki so imeli ustaljen čas za spanje.
Avtorji te raziskave so zaključili, da je slab rezultat triletnikov pokazatelj, da je prav starost treh let verjetno najobčutljivejše obdobje v kognitivnem razvoju otrok. Avtorji tudi smatrajo, da je to zaradi motenj dnevnega ritma in/ali zaradi krajšanja spanca in posledičnih vplivov na “plastičnost” možganov (pripravljenost možganov, da sprejema in obdeluje informacije iz zunanjega sveta).
“Spanje je cena, ki jo plačamo za plastičnost preteklega dne in investicija, ki nam omogoča, da smo sveže pripravljeni na naslednji dan. Zgodnji razvoj otroka bistveno vpliva na zdravje in dobro počutje skozi vse življenje. Zato lahko ima nezadosten in prekinjen spanec, še posebej v obdobjih, ključnih za razvoj, velik vpliv na zdravje pozneje v življenju,” zaključujejo avtorji.
Caroline Cassles/Medscape