Ljubosumje na bratca ali sestrico

 

Ljubosumje na bratca ali sestrico

Piše Ana Bešter Bertoncelj

Kako se je dobro odzvati, če je starejši otrok ljubosumen na mlajšega bratca ali sestrico? Zelo pomembno je, da ima starejši otrok možnost, da pokaže svojo jezo in da je lahko v stiku s svojo žalostjo, ki se pogosto skriva pod to jezo.

Otrok mora imeti možnost, da lahko čuti kar koli pač čuti, ker je dobil bratca oziroma sestrico. Gre za to, da je na nek način izgubil mamico. In v njegovem svetu je to res. Tako pač je, ko pride dojenček. Taka je realnost. Preprečite, da bi starejši otrok mlajšega fizično ogrožal (npr. tepel), ampak dovolite mu, da je nekaj časa hud, ljubosumen, jezen, žalosten. V njegovem svetu je to resnica in bolj ko bo imel občutek, da ga še vedno vidite, slišite, upoštevate … manj bo ljubosumen na bratca ali sestrico.

Potrebuje čas, da se navadi na novo dinamiko. Ne gre toliko za to, da je ljubosumen na bratca/sestrico, gre za to, da mu je hudo, ker je zaradi njega izgubil mamico na način, kot jo je imel pred njegovim rojstvom. Prej ste bili morda z njim 24 ur na dan, zdaj nista več sama. In nikoli ne boste več na tak način sama, kot sta bila prej.

Vi ste imeli 9 mesecev časa, da ste se pripravili na prihod dojenčka, otrok (ne glede na to, koliko ste ga pripravljali, se z njim o tem pogovarjali), je nekega dne enostavno postavljen pred dejstvo, da je zraven njega še nekdo, ki je zdaj ogromno časa »priklopljen« na mamico in ima, ko zajoka, vedno prednost.

Kako bi se vi počutili, če bi nekega dne vaš mož domov pripeljal še eno mično mlajšo damo, ki bi mu neprestano sedela v naročju in imela vedno prednost pred vami. Če bi se pritožili, da vas to moti, pa bi dobili še eno po riti in oznako, da ste ljubosumni, neprijazni in ne preveč pridni.

Ravno tako otrok doživlja izgubo, kakor bi jo odrasel človek. Le še bolj intenzivno, pa tudi racionalno ne more še razmišljati tako, kot to lahko dorasli. Zato mu namenite čim več pozornosti in crkljanja (kolikor je to mogoče). Sem in tja si vzemite čas le zanj in bodite z njim ena na ena. Povejte mu, da razumete, da je jezen, žalosten in ljubosumen. Povejte mu, da je tudi vam težko, ker nimata več toliko časa samo za vaju. Povejte mu, da ga tudi vi pogrešate in da boste našli način, da bosta vsaj kdaj samo vidva. Vključite, če je to mogoče, čim več očeta, babice, dedke, vendar vseeno se zavedajte, da je mama ena sama in da je nenadomestljiva.

Dajte mu čas, da se otrok privadi na nov način življenja, dajte tudi sebi čas, da ugotovite, kakšni bodo odnosi zdaj, ko vas je v družini več. Predvsem pa zaupajte, da bo otrok, če mu boste dali občutek, da je viden in slišan, kmalu sprejel tudi bratca ali sestrico.

Kolumna je bila objavljena tudi v reviji Lady

 

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj

Latest posts by Ana Bešter Bertoncelj (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor