Angina pri otrocih je najpogostejša v poletnih mesecih
Zima – virusi, poletje – bakterije … To ni vedno tako, vendar pa se angina resnično pogosto pojavlja v poletnih mesecih. Zato smo se odločili, da se spomnimo na daleč najpogostejšo bakterijsko vnetje grlo, to pa je prav angina.
Kaj je angina in kdo je “krivec”, ki muči otroke?
Angina je gnojno vnetje grla, zlasti mandljev, streptokoki pa so najpogostejši povzročitelj. To ne pomeni, da druge bakterije (Haemophilus influenzae, Moraxella …) “nimajo pravice” napasti grlo, vseeno pa je največja verjetnost, da je prav streptokok “krivec” za to bolezen.
Od kod pridejo bakterije?
Daleč najpogostejše od bolnih otrok, ki so pravi “rezervoarji” za bakterije. Te bakterije so seveda tudi v naši okolici in lahko pridejo tudi v hrano – od tu, še posebno poleti, otroke enostavno dosežejo.
Včasih so tudi starši vir okužbe, še posebej, če nimajo simptomov in znakov bolezni ali če so v dobi inkubacije (to je čas od vstopa bakterije do pojava prvih simptomov bolezni). Potem se streptokok med poljubljanjem ali crkljanjem lahko prenese na otroka. Vendar se to dogaja redkeje, zato ni treba otrok zapostaviti in jim odvzeti nežnost. Če ima kdo od staršev rdeče grlo ali ga prska po grlu, kar ga moti, mora narediti preprost bris grla, tudi če nima povišane telesne temperature. Povsod so laboratoriji, kjer se to lahko opravi v petih minutah.
Kako se otrok okuži?
Stik z bolnim otrokom je najpogostejši način prenosa angine. Ni treba, da je to neposreden stik, bakterija se v družbi pogosto prenese s kašljanjem in kihanjem (kapljični prenos). Streptokoke se lahko prenaša tudi z umazanimi rokami, zalo enostavno pa tudi, če otroci pijejo iz istega kozarca ali uporabljajo iste žlice ali vilice.
Kdaj posumiti na angino?
Bolečina v grlu in povišana temperatura sta prva znaki angine. Starejši otroci se pritožujejo, da jih grlo najprej praska, potem pa tudi boli, povišana telesna temperatura se zelo hitro pojavi, pri manjših otrocih pa je vročina pogosto prvi znak bolezni.
Če se ne prične z zdravljenjem, je otroku vse slabše, izgublja običajno živahnost in postane v enem trenutku nervozen, v drugem pa popolnoma omaga. Čeprav je otrok vroč, je zelo bled, z izraženimi podočnjaki. Ni redkost, da otroci bruhajo, še posebno mlajši, kar dodatno poslabša že tako zelo slabo stanje. Apetit je katastrofalen, tako zaradi bolečine v grlu kot tudi zaradi izčrpanosti otroka. Vse to se zgodi v enemu, dveh dneh, vzrok tega slabega izgleda otroka pa je toksin, ki ga proizvaja bakterija in ki se iz grla po krvi prenese po celem organizmu.
Kako postavimo diagnozo za angino?
Zdravnik pri pregledu vidi pordelo grlo, povečane mandlje z gnojnimi čepki ali oblogami. Na nebu se pogosto vidijo tudi manjši “otočki” krvavenja. Tudi ti, enako kot gnojni čepki kažejo na pojav streptokokne okužbe. V zelo redkih primerih bolezni so mandlji tako otečeni, da se zrak težko prebija v pljuča.
Bezgavke na vratu so povečane, čeprav niso ogromne (kot, na primer pri mononukleozi, ki se jo včasih “zamenja” za angino).
Je treba opraviti kakšne analize?
Bris grla je preprost in dober način, da se potrdi diagnozo za angino. Bris se posadi na ustreznem gojišču in čez dan, dva zrastejo bakterije, ki jih mikrobiolog prepozna. Tako dokažejo, kdo je povzročitelj, ki otroku povzroča.
Ali je rezultat brisa nujen za začetek zdravljenja angine?
Ko zdravnik pri pregledu jasno vidi vse znake angine, vključujoč gnojne čepke, ni potrebno čakati na rezultate brisa, da bi začeli z zdravljenjem. Ker je jasno, da gre za angino, ni potrebe, da pustimo otroka brez zdravljenja do rezultatov brisa. Ker odlaganje zdravljenja samo pomaga, da se bakterija širi in lahko pride do zapletov.
Kako se angino zdravi?
Steber zdravljenja so antibiotiki iz skupine penicilinov. Do pred nekaj desetletji ni bilo otroka, ki ne bi dobil injekcije penicilina v zadnjico. Na srečo danes obstaja veliko število penicilinskih antibiotikov, ki se uspešno spopadajo s streptokoki in večino otrok se pozdravi tudi brez osovraženih injekcij. Sedeva obstajajo primeri, ko so te nujne, kot na primer težke oblike angine, ko otrok ne more vzeti v usta zdravila ali ko gre za dojenčke, pri katerih se streptokok širi zelo hitro.
Antibiotični sirupi imajo poleg tega, da ne bolijo, še eno prednost. Gre namreč za antibiotike širokega spektra, zato se lahko uniči tudi potencialne bakterije, ki niso iz družine streptokokov. Po drugi strani pa se je v preteklih dvajsetih letih zgodil neverjeten porast odpornosti streptokoka na penicilin (ki se ga daje z injekcijami). Vzrok tega pojava je v največji meri nekritična uporaba antibiotikov pri virusnih okužbah, kjer ta zdravila nimajo nobenega učinka.
Alergičnim na penicilin dajejo eritiromicin in njemu podobne antibiotiki.
Trajanje zdravljenja je odvisno od resnosti okužbe, traja od sedem do deset dni.
Ali lahko pri angini pride do zapletov?
Pri vsaki okužbi, ki se začne na enem delu telesa, lahko gre “kaj narobe” in se razširi. Danes se to dogaja redko, ker obstaja veliko število antibiotikov, ki uspešno uničujejo streptokoke in druge bakterije, ki povzročajo vnetje grla. Po drugi strani pa so simptomi in znaki bolezni, ki jo povzročajo te bakterije, zelo izraženi, zato je pomoč zdravnika tako rečeno nujna. Zato ne bomo govorili o teh infekcijskih zapletih, ampak o neinfekcijskih ali imunoloških.
Revmatična mrzlica in poststreptokokni glomerulonefritis sta bolezni, ki danes jemljeta pozornost staršev in zdravnikov. Obe bolezni nastajata nekaj tednov po akutni okužbi, ko se zdi, da je že vsega konec. Pojavljata se zelo redko in to samo pri otrocih, ki imajo nagnjenje (predispozicijo) za avtoimune bolezni.
Revmatična mrzlica je nevarna bolezen, ki lahko močno poškoduje srce, napada tudi sklepe, kožo in podkožno tkivo, pa tudi možgane. Na srečo se zadnja leta pri otrocih zelo redko pojavlja, a ko se pojavi in če jo “ujamemo” na začetku, se jo lahko uspešno zdravi in pozdravi.
Poststreptokokni glomerulonefritis je bolezen ledvic, pri kateri pride do nenadne oslabitve ledvičnih funkcij. Pri otroku se pojavijo oteklina, slabše izločanje urina in druge manifestacije, ki spremljajo popuščanje ledvic. Tudi ta bolezen se lahko lepo ozdravi. Vendar je, kot v primeru revmatične mrzlice, nujno zdravljenje v dobri pediatrični bolnišnici.
Ali je vsako boleče pordelo grlo začetek angine?
Seveda ne!
Glede nato, da se lahko veliko število streptokoknih bolezni dokaže s prostim brisom, ni treba vsakega rdečega grla smatrati za začetek angine. Če otrok nima visoke temperature in je dobro razpoložen, je majhna verjetnost, da bi zamudili z zdravljenjem, če počakate na rezultate brisa. Najhujša možnost je samoiniciativno jemanje antibiotikov, ker je to najkrajša pot k razvoju rezistence bakterij.
Ass. dr. Goran Vukomanović, pedijater