Disleksija in disgrafija – kako ju prepoznati pri otroku?

Disleksija in disgrafija nista bolezni, ampak učni težavi, povezani z branjem in pisanjem.

Ko otrok posluša govor, mora vse jezikovne glasove prevesti v pomen, ko pa bere, mora besede in črke pretvoriti v glasove s pomenom. Učenje branja zahteva poznavanje črk. Črke moramo povezovati z določenimi glasovi. To je povezovanje glasu in črke. Glas in črka gresta skupaj. Potem ko glasove povežemo skupaj, dobimo besedo, ki mora imeti pomen. S povečanjem števila besed v besednjaku učenec hitreje bere stavke. Nekateri učenci se bolje znajdejo pri branju sobesedja, kot pri dekodiranju posameznih besed. Pomembno je opozoriti, da ni dovolj besedila samo prebrati, potrebno ga je razumeti in si ga zapomniti.

Disleksija je ena izmed specifičnih motenj učenja, težava, povezana z branjem in pisanjem. Ni bolezen in se je ne zdravi v dobesednem pomenu te besede. Ne glede na kulturo ali jezik se disleksija pojavlja povsod po svetu pri približno 10 % populacije, tudi pri nadarjenih, ustvarjalnih otrocih. Tako imajo določene težave pri branju, črkovanju, pisanju, izgovarjanju ali poslušanju. Disleksija ni rezultat manjše inteligence in ni težava obnašanja in motivacije.

Vidni znaki disleksije in disgrafije

• težave pri branju – zlogovanje, nepovezovanje besed
• težave pri pisanju – izpuščanje črk pri pisanju, zamenjava črk ali zlogov
• neurejen rokopis
• težave pri iskanju primernega pomena besed
• težave pri razumevanju besedila
• težave pri izražanju misli v pisni obliki
• težave pri uporabi zaimkov in prislovnih določil
• zmeda pri orientaciji (levo-desno) ali (gor-dol)
• nenatančno in napačno ponavljanje slišanega
• težave pri matematiki, povezane z zaporedjem številk ali zaporedjem matematičnih operacij
• težave pri orientaciji “jutri-danes-včeraj” (kaj je bilo včeraj, kaj je danes in kaj bo jutri) in pri orientaciji na uri.

Možni vzroki za nastanek disleksije

• dedni dejavniki
• travma
• cerebralna (možganska) disfunkcija
• premalo razvita dominacija možganske poloble (anomalije pri lateralizaciji) – zaradi česar se lahko pojavi “zrcalno pisanje”
• splošne motnje v razvoju govora
• motnje v zaznavanju (slušnem, vizualnem, zaznavanju gibanja)
• šibkejši telesni ustroj otroka
• periferne organske in funkcionalne poškodbe
• težave pri zaznavanju položaja v prostoru
• nesposobnost zadrževanja slike besede v spominu
• nesposobnost koncentracije
• motnje v motoriki
• pedagoško zanemarjanje otroka

Na pojav težav pri branju in pisanju vplivajo različni organski, psihični in socialni dejavniki ter počasno dozorevanje otroka. Pri otroku s težavami pri branju in pisanju je upočasnjen razvoj nekaterih funkcij, to pa je posledica splošno zavrtega razvoja otroka.

Medtem ko je normalno razvit otrok sposoben obvladati proces razčlenjevanja celote na dele (stavkov v besede in besed na zloge) v približno šest do sedmih tednih, srednje razviti otrok v treh do štirih mesecih, otrok s težavami v branju in pisanju za to potrebuje eno do dve leti.

Pri otroku z disleksijo lahko opazimo jezikovno šibkost, zaradi katere bo kasneje imel težave s skladnjo, s semantiko in pri pripovedovanju zgodb. Prav tako so pri nekaterih otrocih prisotne težave z razčlenjevanjem besed na zloge in foneme in njihovo združevanje, kar pa je zelo pomembno pri branju. Tako kot je razčlenjevanje besed na zloge in foneme pomembno pri  pridobivanju spretnosti pisanja, je tudi združevanje zlogov v besede zelo pomembno pri razvijanju spretnosti branja.

Veliko število značilnih napak pri branju in pisanju

Motnje pri branju so pogosto povezane s težavami pri pisanju. Poleg teh se zelo pogosto pojavljajo tudi motnje orientacije v prostoru ter pri akustičnem in vizualnem opazovanju. Vendar ni treba že pri najmanjših težavah pri branju in pisanju sumiti na disleksijo in disgrafijo (ni nujno, da imajo otroci, ki malce težje razumejo ali ki imajo lažje poškodovan vid, sluh ali govor, tudi posebne težave pri branju in pisanju).

Pri ocenjevanju otroka, če ima ali nima težave pri branju in pisanju, niso pomembne samo vrste napak, ampak tudi veliko število vedno enakih značilnih napak:

• nesposobnost povezovanja grafema s fonemom (glas-črka)
• oteženo povezovanje zvokov in zlogov v besedi
• strukturne napake, tj. spremembe, ki nastanejo zaradi pomešanja vrstnega reda črk in zlogov v besedi (iz-zi, do-od, po-op, mi-im, Ivo-ovi, vino-novi, vrata-trava …)
• zamenjava črk – grafično ali fonetično podobnih (d-b, b-p, m-n, n-u, a-e, d-t, b-p, g-k, z-s, v-f, l-r, bili-pili, moj-noj, drži-trži, brati-prati) in zlogov (na-an, on-no, je-ej, mi-im, do-od)
• izpuščanje črk in zlogov (krava-kava, okrog-okog …)
• dodajanje črk in zlogov (oblak-obalak …)
• zamenjava besed – ugibanje pri branju (popolnoma nepravilno prebrane besede, v katerih je dve ali več črk zamenjanih z drugimi, npr. mračno-mačko, dober-bodri)
• smiselno spreminjanje besedila pri branju zgodbe – napake se pojavijo, ko otrok popolnoma spremeni besedo, vendar se ujema s pomenom besedila, ki ga bere
• dodajanje in/ali izpuščanje delov in/ali celih besed (pomislilili, oblekaka …)
• besede, ki jih otrok brez pomoči ne more prebrati
• težave v spremljanju zaporedja črk ali številk
• težave pri branju s prave strani (gor-dol, levo-desno)
• vračanje na že prebrano vrstico, preskakovanje vrstic, tj. izpuščanje ene ali več vrstic

Poleg teh t.i. značilnih napak je pogosto izražena tudi negotovost pri orientaciji tako na lastnem telesu kot tudi pri splošni orientaciji v prostoru. Zaradi tega imajo otroci težave pri razlikovanju smeri leva-desna, pogosto je tudi rokopis teh otrok neenakomeren (pogoste spremembe smeri črk – najprej v desno, potem v levo, velikost črk – nekatere črke so majhne, druge veliko večje ipd.). Poudariti je treba, da zelo inteligentni otroci v prvih razredih pogosto dolgo uspevajo prikrivati svoje težave pri branju in pisanju, zato se prave težave pojavijo šele kasneje, v petem ali šestem razredu, še posebej pri pisanju (veliko pravopisnih in slovničnih napak).

Dislektični otroci kažejo zmedo tudi pri medsebojno podobnih številkah: 7-1, 5-3, 6-9, 2-3 ali pri dvomestnih številih: 23-32, 45-54, 36-63, 71-17 …

Težave jim delajo tudi matematični simboli pri štirih računskih operacijah: plus (+), minus (-), množenje (×), deljenje (:).

Otrok s dislekcijo grdo piše in dela napake, a se tega ne zaveda

Motnja pomanjkanja pozornosti posebno vpliva na pisanje. Učenec pogosteje dela napake in tega ne opazi. Impulzivni učenec piše hitreje, kot mu njegove sposobnosti dopuščajo, še posebej motorične sposobnosti. Pri daljšem pisanju bodo težave vse večje. Pri nareku učenec na začetku ne dela napak ali je le-teh malo, proti koncu nareka pa se število napak veča. Istočasno mora učenec opaziti prostor strani, robove strani in vizualizirati črke in besede kot celoto. Vidno-prostorna zmeda privede do težav pri organiziranju materiala na strani, do slabe uporabe prostora in do neprestanega spreminjanja velikosti črk. Če je prisotna nepravilnost spomina vida in povratne zveze vida, učenec ne razlikuje med dobrim in slabim pisanjem. Učenec grdo in neurejeno piše, učitelj od njega zahteva, da piše lepše in urejeno, vendar pa učenec ne opaža, da neurejeno piše in to lahko pri njem privede do frustracije. In verjetno tudi pri učitelju. Glede na to, da se pisanje smatra kot najvišja oblika jezika, disfunkcije pri razvoju jezika pripeljejo tudi do disfunkcije pri pisanju. Prisotnost težav z iskanjem pravih besed, s semantiko in sintakso privede do težav pri pisanju.

Pri disleksiji in disgrafiji obstaja veliko število značilnih napak, ki jih lahko prepoznamo po naslednjih simptomih:

• nezadostno zaznavanje razlik med podobnimi črkami, zaradi česar pride do njihove zamenjave: n-h, c-o, č-č, s-š, b-d, m-n, a-o, e-o, i-u, d-t, k-g, s-z, š-č
• premeščanje črk
• vrivanje črk
• izpuščanje črk
• izpuščanje zlogov
• težave pri pomnjenju črk
• obračanje črk na drugo stran, obračanje gor-dol
• pisanje z desne na levo stran, t.i. “zrcalno pisanje”
• pisanje števil v drugo smer
• risanje predmetov in likov z obrnjenimi figurami z desne na levo ali, v posebnih primerih, predmetov in likov, postavljenih na glavo
• pojavljanje črk, ki nadomeščajo tiste, ki bi tam morale biti napisane. Pogosteje se pojavlja pri prvošolčkih, ki zaradi počasnejšega razvoja artikulacije še ne razlikujejo podobnih fonemov
• besede so stisnjene skupaj ali pa je prostor med njimi neenak
• težave pri držanju pisala, ti. “trdo” držanje pisala

Pri disgrafiji se pogosto pojavlja zamenjava zvočnikov z nezvočniki, z drugimi besedami, otrok namesto g piše k, namesto d – t, namesto ž – š. Pisanje je najpogosteje spremljano z brezglasnim govorom. Take napake kažejo na nezrelo artikulacijo, oz. da se je otrok pozno naučil izgovarjati glasove, ki se sedaj pojavljajo v pisanju kot nezreli mehanizem. Na splošno se opaža, da se pri nareku pojavljajo disgrafične motnje, ker ima otrok slabši sluh, nima razvite avditivne zaznave in avditivno diskriminacijo, ima težave pri avditivnem pomnjenju, nima dovolj zgrajene strukture maternega jezika, ne pozna nekaterih izrazov, ki se v nareku omenjajo, ne pozna grafemov dovolj dobro.

Indikacije so že v predšolskem obdobju

S preizkušanjem glasovne in zlogovne analize in sinteze lahko že v predšolskem obdobju predvidevamo, da bi otrok lahko imel težave pri branju in pisanju, se pravi, da kaže nagnjenost k dislektičnim in disgrafičnim težavam. Z nezaznavanjem začetnega in končnega glasu v besedah, t.j. če otrok ne uspe razločiti glasu od zloga in ne uspe spojiti določenih glasov v besedo, je mogoče zelo zgodaj predvideti težave disleksije in disgrafije, že v prvih razredih osnovne šole. Tedaj se pojavljajo napake pri branju in pisanju tipa: omisija (izpuščanje) glasov (črk), substitucija (zamenjava), adicija in metateza (prevračanje – značilno za branje na pamet, tipično za hitro branje, brez razumevanja). Se pravi, da v predšolski starosti lahko predvidimo morebitne dislektične in disgrafične težave, potrdimo pa jih lahko v prvih razredih osnovne šole.

Nasveti staršem

• Ne proglasite otroka za lenega, če se izogiba branju in pisanju.
• Ne zahtevajte, da otrok bere na glas.
• Ne primerjajte ga z drugimi otroki v razredu.
• Ne očitajte otroku neprestano, da grdo piše.
• Opogumite ga, da sme delati počasi, če mu je tako lažje.
• Odkrito se pogovarjajte o stvareh, ki mu ne gredo dobro.
• Pohvalite ga za vse, kar naredi dobro.
• Sodelujte z otrokovimi učitelji in jim pojasnite, s katerimi in kakšnimi težavami se otrok srečuje.
• Ne razvijajte občutka krivde ne pri sebi ne pri otroku, ker tako neposredno uničujete otrokovo samozaupanje in zmanjšujete možnost napredovanja.
• Spodbujajte ga pri drugih aktivnostih, v katerih je ustvarjalen in poln domišljije.
• Javite se pri logopedu zaradi točnega diagnosticiranja in potrebe vključitve otroka v obravnavo z vajami branja in pisanja, kjer se bo dal poudarek na povezavi beseda-glas.
• Povejte otroku, da je tudi veliko znanih oseb imelo disleksijo. (npr. Tom Cruise, Hans Christian Andersen, Leonardo da Vinci, Albert Einstein, Steve McQueen i dr.)

Nataša Šunić, mag. prof. logoped