Dovolite otrokom, da med počitnicami začutijo svobodo
Večina otrok čez celo šolsko leto nestrpno pričakuje šolske počitnice. Naj gre za poletne ali zimske počitnice, je njihov pomen na splošno enak: veliko prostega časa in odmor od šole.
Tisto, kar je učencem med počitnicami najdragocenejše, je možnost, da izpolnijo vse tiste želje, za katere so bili zaradi šolskih obveznosti prikrajšani: spati toliko kot želijo, pogledati vse filme in risanke, iti ven in preživljati čas s prijatelji, delati vse tisto, kar med letom niso mogli. In to jim moramo dovoliti. Naj v celoti občutijo svobodo, ki jim manjka, naj uživajo čas, ko jim ni treba razmišljati o šoli. V prvih dneh počitnic morajo starši otroke “pustiti pri miru” – brez pritiska, da nadoknadijo del snovi in brez “teženja” zaradi morebitnega šolskega neuspeha. Seveda se morajo starši z otrokom pogovarjati o tem, kako se imajo sedaj in kakšni so njihovi načrti med počitnicami.
Pogosto je pri šolarjih komunikacija starša z otrokom usmerjena izključno na šolo in šolski (ne)uspeh, kar dolgoročno privede do rušenja kvalitetnega odnosa. Delno je razlog temu pomanjkanje prostega časa in zardi tega starši čas, ki ga imajo na razpolago, porabijo za nadziranje situacije v šoli in pogovarjanje o šolskih obveznostih. Drugi razlog je pomanjkanje veščin komuniciranja z otrokom ter običajna, že rutinska vprašanja o šoli kot: “kako je bilo v šoli?” in “kdaj boš popravil ocene?” To je zato, ker starši skrb za šolski uspeh včasih vidijo kot svojo glavno starševsko dolžnost. Taka vprašanja lahko sprožijo odpor in prekinitev komunikacije, zato dobijo navaden odgovor “Dobro je bilo v šoli” ali “Bom popravil”. S tem o otroku niste zvedeli nič novega in niste dobili odgovorov na vprašanja, ki vas zanimajo.
Čas počitnic vam omogoča, da se z otrokom zbližate. Še posebej, če imate takrat tudi vi letni dopust. Pomembno se je že takoj na začetku izogniti omenjenim napakam, ki bi lahko pripeljale do prekinitve pogovora z otrokom, še posebej z najstnikom, ki se zapira v svojo sobo. Izkoristite otrokov prosti čas za izboljšanje medosebnih odnosov, ne pa za njihovo poslabšanje. Dober način je lahko kazanje iskrenega zanimanja za vse, kar otrok počne in s čim se ukvarja in kar ni povezano s šolo. To se nanaša na vse proste aktivnosti, ki jih ima čez leto, interese, s katerimi se želi bolj poistovetiti, na prijatelje in družbo v kateri je, na aktualne dogodke, ki so za otroka zanimivi in podobno. Pomembno je, da vas doživi kot starša, s katerim lahko izmenjuje misli in enakopravno sodeluje v pogovoru in, spodbujen z vašim zanimanjem za določene teme, predstavlja svoja stališča in prepričanja, pri čemer ga seveda lahko zanimajo tudi vaša. V pogovoru o šoli starši pogosto komunicirajo s pozicije moči, še posebej, če malce obtožujejo in krivijo, kar otroke pusti nemočne in se zato ne željo zadržati v takem pogovoru.
Boljši način je, da se pogovarjate o odgovornostih – kaj je čigava odgovornost in če smo dosledni pri njenem izvajanju in kakšne so posledice, če se družinskih dogovorov ne izvaja.
Takšen način ne pomeni, da vas ne skrbi, kaj se v šoli dogaja, ampak da cenite svoje otroka kot osebo, ki ima poleg šole tudi druga življenjska področja, ki so njemu enako pomembna in dragocena. Ko kažete, da cenite in spoštujete svojega otroka, odpirate vrata kvalitetnejšemu odnosu, kar bo posebno vrednost imelo pri bolj ali manj kriznih obdobjih njegovega življenja, ko bo zahvaljujoč izkušnjam prijetne in enakopravne komunikacije vedel, da se lahko obrne na vas in se z vami pogovori o težavi.
Pogovor o šoli mora tudi med počitnicami biti tema pogovora, vendar na način, da pokažete interes za to, kakšni so otrokovi načrti in kaj se bo učil. Dobro se je pogovoriti o tem, če vaš otrok potrebuje pomoč in mu povedati, da se lahko obrne na vas, če bo treba. Lahko si izmenjate svoje predloge, npr, da mislite, da bi bilo dobro med prazniki “zakrpati luknje” pri določenem predmetu, ki mu ravno ne gre ali ima negativne ocene.
Pomembno je, da vas otrok doživlja kot dobronamernega in skrbnega starša, nikakor pa ne kot nadzornika ali nekoga, ki ga obsoja. S tem pošiljate jasno sporočilo, da ga imate za dovolj sposobnega in odgovornega, ko gre za šolske obveznosti in odgovornosti in da če se mu zatakne, ima oporo pri vas. Seveda je pomembno, da se med počitnicami in tudi med celim šolskim letom v skladu s tem tudi vedete.
Družine se razlikujejo po tem, kako načrtujejo prosti čas najmlajših članov in se tudi razlikujejo po načinu, kakšen odnos imajo do vsakodnevnih obveznosti. Vloga staršev pri strukturiranju počitnic mlajših otrok je večja in zahtevnejša kot pri adolescentih, ki si pravzaprav ne želijo, da starši sodelujejo pri tem, razen v primerih, ko je treba načrtovati in financirati kakšno potovanje. V takih primerih je pomembno, da je starš seznanjen s tem, kje in s kom bo otrok, kakšen je načrt aktivnosti, kdaj točno otrok gre in kdaj pride nazaj, kdo vse je v njegovi družbi, kako pogosto se bodo slišali po telefonu, s katerim od ostalih staršev lahko komunicira.
Pri osnovnošolcih imajo starši več udeležbe pri načrtovanju. Še več, otroci jih vprašajo in zahtevajo od njih, da jim počitnice naredijo bolj zanimive. To je nekaterim staršem včasih naporno, ker so popolnoma prevzeli nase obveznost osmišljanja otrokovega prostega časa. Namesto da se sprostijo in uživajo, pričnejo razumeti, da je otrok v glavnem usmerjen na njihove ustvarjalne rešitve kako pregnati dolgčas.
Dušanka Kosanović, psihologinja