Homogena ali heterogena skupina v vrtcu – kaj je bolje?
Se tudi vi sprašujete, ali so heterogene skupine za vašega otroka dobre ali slabe?
Tudi jaz sem se. Moj otrok je bil pri treh letih vključen v eno od heterogenih skupin in verjeli ali ne, stiskalo me je od skrbi, dvomov in nezaupanja. Punca je bila ob vstopu zelo prestrašena, zaprta, odmaknjena, ni govorila, skratka, počutila sem se, kot da sem jo vrgla volkovom. A počasi sem spoznala, da sem se motila. Starejši otroci so začeli skrbeti zanjo, ji posvečati pozornost, jo vključevati v igro, jo spodbujati … in nekega dne se je odprla, opogumila in zablestela. Čeprav je priljubljenost domena starejših otrok v skupini, je ona bila vsekakor izjema, ki potrjuje pravilo. Mlajšo imamo v homogeni skupini, zdaj pri treh letih bodo skupino razkropili po drugih skupinah. Niti pod razno ne pomislim, da bi jo vključila v homogeno skupino. To je moja izkušnja.
Kaj so homogene in kaj heterogene skupine?
V slovenskih vrtcih so že nekaj časa poleg homogenih skupin uveljavljene tudi heterogene skupine. Homogene skupine so tiste skupine, kjer so v skupini otroci enake starosti oz. otroci istega letnika, medtem ko so v heterogenih skupinah otroci mešane starosti, npr. od 3 do 6 let. Ideja starostno heterogenih skupin ni nova, saj jo je že na začetku 20. stoletja v vrtce uvajala Maria Montessori.
V homogenih skupinah so otroci glede na starost uvrščeni v skupine prvega starostnega obdobja (1-3 let) ali v skupine drugega starostnega obdobja (od 3 do vstopa v šolo).
V heterogenih skupinah pa so otroci istega starostnega obdobja, med katerimi je starostna razlika več kot eno leto. Ker se v teh skupinah otroci zelo razlikujejo po starosti, se lahko veliko naučijo drug od drugega. Ker se otroci že v družini in kasneje tudi v življenju srečujejo z različnimi starostnimi razlikami med otroci in odrasli, se heterogeno skupino smatra kot “naravno.”
Obstajajo pa še kombinirane skupine, kjer so zaradi premajhnega števila otrok v skupinah otroci obeh starostnih obdobij od 2. leta starosti do vpisa v šolo. Ker so tudi te skupine heterogene, jih ne opisujemo posebej.
Prednosti heterogenih skupin
- starejši otroci se naučijo strpnosti do mlajših in tudi deloma skrbijo zanje
- starejši otroci se ob mlajših lahko privoščijo več otroškosti
- mlajši imajo starejše za vzor, se od njih učijo, kar posledično pomeni, da hitreje pridobivajo različne izkušnje
- najstarejši otroci v skupini prevzamejo mesto vodje
- starejši otroci se učijo pomagati mlajšim
- otrokom olajša in spodbuja socialni razvoj
- otroci v okolju z večjo starostno razliko lahko spodbuja sodelovalno klimo
- v starostno heterogenih skupinah je prisotno manj agresivnosti kot v homogenih skupinah
- v starostno heterogenih skupinah je manj osamljenih in odklonjenih otrok kot v homogenih skupinah
- mlajši otroci so v heterogenih skupinah manj odvisni od vzgojiteljeve pomoči in pozornosti
- starejši otroci izkazujejo več prosocialnega vedenja do mlajših otrok kot do otrok iste starosti
- mlajši otroci so bolj socialno aktivni, ko so skupaj s starejšimi
- socialne aktivnosti se v teh skupinah odvijajo na višji ravni kot v homogenih skupinah
- te skupine mlajšim otrokom omogočajo lažje vključevanje v raznolika okolja
- otroci v starostno heterogenih skupinah dosegajo višje ravni simbolne igre kot njihovi vrstniki v homogenih skupinah
- druženje otrok različne starosti pozitivno vpliva na razvoj govora
- v heterogenih skupinah otroci lahko izbirajo prijatelje tudi glede na interese in ne zgolj na odlagi starosti
Raziskave so pokazale tudi terapevtski učinek starostno heterogenih skupin otrok. Otroci na nižji stopnji razvoja ali otroci s težavami pri socializaciji lahko v starostno heterogeni skupini lažje vzpostavijo prijateljske vezi, se zgledujejo po starejših otrocih, poleg tega pa jim prisotnost mlajših otrok omogoča manj socialne stigmatizacije, manj stresno in manj tekmovalno okolje. V takšnem okolju imajo večjo možnost urjenja svojih socialnih spretnosti in pridobivanja pozitivnih socialnih izkušenj ter si tako oblikujejo pozitivno samopodobo.
Slabosti heterogenih skupin
- starejši otroci lahko mlajše izločijo, zaradi tega so lahko mlajši otroci prezrti
- starejši otroci so manj socialno aktivni, ko so skupaj z mlajšimi
Heterogena skupina ali homogena skupina? Se še vedno sprašujete?
V homogenih skupinah se vzame povprečnega otroka te starosti, za katerega je celoten program tudi narejen. V bistvu takšen povprečen otrok sploh ne obstaja. Danes je v praksi kurikulum prilagojen vsakemu otroku. To pomeni, da poleg tega, da vzgojitelji načrtujejo program glede na starostni razvoj otrok v skupini, spoštujejo tudi individualne potrebe vsakega otroka, stopnjo razvoja, interese, sposobnosti …
Res pa je, da je načrtovanje dela in spodbujanje otrok različnih starosti in zato zelo različnih interesov, sposobnosti za vzgojitelje veliko bolj zahtevno, saj zahteva veliko večjo zavzetost in predanost, vendar bomo lahko le tako na najboljši način spodbujali otroka v njegovem razvoju.
Kakšne so pa vaše izkušnje?