Uvajanje goste hrane pri dvojčkih
Prehod iz dojenja ali hranjenja po steklenički na gosto hrano je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Sedaj ne bo več »le« dojenček, saj prestopa na novo stopnico razvoja. Od sedaj naprej bo jedel podobno hrano kot odrasli. Ne bo več tako zelo odvisen od mamice, skupni obroki pa lahko postanejo pravi družinski dogodek. In prav tega sem se v prvem letu starosti mojih dvojčkov zelo veselila. Ko sta pričela jesti gosto hrano, sem bila navdušena. Kaj navdušena, dvojno navdušena! Na žalost v rokavu ne skrivam trikov, kako otroka pripraviti, da bi pojedel cvetačni pire ali grah, lahko pa iz izkušenj svetujem, kako uvajanje goste hrane pri dvojčkih napraviti zabavno in manj stresno.
Kdaj je čas za prvo gosto hrano, lahko ugotovimo z opazovanem dojenčka, očitna znaka, da je otrok pripravljen na hrano, je stegovanje rokic proti hrani ali odpiranje ust. Pri dvojčkih nedonošenčkih pa se o pričetku uvajanja goste hrane najprej posvetujte s pediatrom, ki vam bo svetoval na podlagi otrokovega razvoja. Meni je naša pediatrinja dejala, naj z uvajanjem ne hitim, naj počakam, da bosta otroka sama pokazala interes, okoli petega meseca starosti, vendar ne kasneje kot pri 6 mesecih.
Glavni nasvet, kako med vzgojo dvojčkov ohraniti mirne živce, je, da si stvari poenostavite. Ko bodo stvari enostavne tebi, boš lažje ohranjala trezno glavo. Ko govorimo o hranjenju, se drži pravila ena žlica, en krožnik ter dva stolčka za hranjenje. Mogoče boš dvakrat premislila, preden boš obema otrokoma ponudila hrano z iste žlice, vendar pomisli, kolikokrat sta si že zamenjala dudo, ali pa popila ostanek stekleničke od drugega. Zdaj pa pomisli na to, koliko žlic jima boš morala nesti v usta, preden bosta otroka usvojila samostojno hranjenje. Ogromno. Nekateri bi rekli preveč. Torej, začnimo z eno samo žlico. 🙂
Na čistem začetku uvajanja obema otrokoma ponudi eno samo skodelico kuhane zelenjave oziroma en kozarček kašice. Enemu za drugim ponudi po eno žlico, žličko hrane pa jima lahko daš tudi na njuno mizico, da se malo igrata in se spoznavata s hrano. Ko bosta malce večja, daj vsakemu svojo žlico, da poskusita samostojno jesti , kar je v končni fazi tudi cilj uvajanja.
Bodi pripravljena na izbirčnega otroka. Čisto mogoče in pričakovano je, da bo eden od dvojčkov določeno hrano zavračal, medtem, ko jo bo drugi požiral od navdušenja. Namesto, da oba otroka siliš, da jesta isto hrano, spoštuj njuno individualnost in jima ponudi hrano, ki jo bosta z veseljem jedla. Konec koncev je cilj prehranjevanja zadovoljstvo, ki ga čutimo po jedi. Naša Taja je vse ne glede na temperaturo hrane, medtem, ko Filip ne bo dal v usta žlice hrane, če bo pretopla. Ali prehladna. Sicer do danes nisem še niti enkrat pripravila dveh različnih obrokov, ampak ne bom nič presenečena, če bom nekega dne storila tudi to.
Kar se tiče čiščenja po obedu, najlažje bo, če boš očistila oba otroka naenkrat. Znano je, da so dvojčki bolj potrpežljivi in navajeni, da v stolčku počakajo minuto dlje, da bratcu ali sestrici obrišeš mastne rokice.
Pri tem naj omenim še to, da če eden od otrok obroka ne želi jesti, mu dovoli, da gre od mize. Dvojčki so namreč čustveno zelo povezani, in v kolikor bo eden od otrok nestrpen za mizo, zavračal hrano in jo metal po tleh, obstaja velika verjetnost, da bo z istim početjem pričel tudi drugi. Ne skrbi, do drugega obroka bo že dovolj lačen, da bo jedel.
Uvajanje goste hrane pri nas doma
Pričeli smo ločeno. Filip je pričel jesti en obrok pasirane hrane pri štirih mesecih in pol, Taja pa 14 dni kasneje. Ker ni želela takrat kot njen brat, sem počakala, da je bila pripravljena.
Uvajanje sem pričela z zelenjavo (najprej korenček, cvetačo in brokoli) za kosilo, teden dni kasneje sem uvedla ogljikove hidrate (krompir, riž in testenine), čez nekaj tednov pa belo meso in ribo. Ko sem pripravljala zelenjavo, sem jo skuhala, spasirala, dodala malo olja (repično ali sončnično). Vse sem pripravila v večjih količinah. Manjše posodice sem zamrznila, da sem imela v naslednjih dneh obrok že pripravljen. Na čistem začetku sem jima po obroku ponudila še stekleničko mleka.
Po treh tednih sem otrokoma dodala drugi, sadni obrok. Največkrat smo imeli na meniju kuhana jabolka ali hruške, včasih sem sadju dodala tudi zdrobljene piškote ali pa kuhan korenček. Za razliko od zelenjave sem sadje vedno pripravila sveže. Ko sta za popoldanski obrok lepo sprejela tudi sadje, sta otroka za večerjo (tretji obrok) namesto stekleničke pričela jesti mlečne kašice. Pri urniku hranjenja sem se vedno držala iste ure, kar se je nekaterim mojim prijateljem zdelo smešno, meni pa je delo močno olajšalo, saj smo lahko ostali na istem urniku z vsemi dejavnostmi skozi ves dan.
Do približno prvega leta starosti sem zanju kuhala posebej, brez soli in ostalih začimb, hrano pa sem jima pasirala. Sčasoma sta pasirano hrano pričela zavračati, in sta začela jesti koščke hrane. Obenem sem jima pričela dajati isto hrano kot sva jo jedla midva s partnerjem. Danes, pri 20 mesecih, sta zelo dobra jedca. Jesta sama z žlico (in napravita veliko packarijo), zelo rada jesta sadje, pred spanjem pa še vedno popijeta pol stekleničke mleka.
V letih, ki so pred nami, bomo z našimi otroki doživele marsikaj, in tudi obroki lahko hitro postanejo ena velika packarija. Če pa se že na začetku potrudimo in tudi pri obrokih uvedemo rutino, bosta otroka vedela, kaj ju čaka in kaj mi pričakujemo od njiju, ter ju hkrati naučimo tudi bontona za mizo. Če bomo pri tem konsistentni, lahko otroka pri dveh letih starosti brez nerganja sedita za mizo.
Za konec pa še zadnji nasvet: ne sekiraj se. Če se otrok odloči, da ne bo jedel, ne bo jedel. Zato tebi dober tek, otrok bo pa že z veseljem pojedel naslednji obrok, ko bo dovolj lačen. Predvsem pa se zabavaj in uživaj v mešanju različnih okusov.
- Uvajanje goste hrane pri dvojčkih - 22. 5. 2017
- Mame dvojčkov: dvojna sreča in trojni občutek krivde - 15. 4. 2017
- Ustvarjanje z dvojčki: slikanje s prstki - 30. 3. 2017
