Fantje potrebujejo travnik in žogo
Misel o tem, kako bom preživljala čas s svojim sinom, me je mučila že od prvega dne, ko sem zvedela, da nosim fantka. Česa si fantki želijo? Katere igre imajo radi? Če so to samo avtomobilčki in nogomet, kje sem potem tukaj jaz? Zaman sem hranila vse Barbike, Kene in njihovo garderobo. Nič ne bo prikupnih dekliških frizuric, lagodnih sprehodov, modrih lekcij o fantih, nasvetov za šminkanje in nego obraza, uživanja v nakupovanju in sladoledu, slabe vesti, nič o tega. Kako sploh deluje njihov svet?
Ko mi je ginekolog že v četrtem mesecu nosečnosti povedal, da nosim fantka, je vse, kar je moja mama naredila pri vzgoji, v trenutku padlo v vodo zaradi moje šokantne in prostaške reakcije v odgovoru svojemu finemu doktorju. Ne samo da mu nisem verjela, bila sem tudi presenečena in zmedena. Kako je možno, da prav jaz, ki sem celo življenje sanjala, da bom imela deklice in si v svojih fantazijah fantkov nisem niti zamišljala – pričakujem fantka. Odziv okolice je še bolj spodbudil moje sume. Oče potencialnega dečka je bil v v svojem momentu, ok, še je čas, morda je ginekolog naredil napako, vse tri stare mame, ki so si na skrivaj želele nežnejšega bitja, so bile razočarane, jok tetine ljubice pa se je slišal 60 km daleč.
Potem pa jaz rodim ne enega, ampak kar dva fantka. S čim sem si to zaslužila? Res je, da ima en lep nasmeh kot deklica in da drugega zaradi kodrčkov pogosto zamenjajo za punčko, ne glede na Spidermanovo majico, ki jo nosi, ampak rodila sem dva čisto prava fantka, ki jima žoga predstavlja neločljivi del telesa, tekanje, ruvanje in pljuvanje pa najzabavnejše aktivnosti, s katerimi lahko kažeta različna čustva: dolgčas, najboljše norčevanje, borbo, preveč poudarjen smeh in krohotanje, izzivanje pred vojno in znak, da moramo zamenjati lokacijo, da ne bi prišlo do neprijetnosti. Milijonkrat osramočena v javnosti, vsakič popackana, sama sebe tolažim, da taki objemi, kot jih imajo moji fantje, ne obstajajo.
Katere aktivnosti in kateri način vzgoje uporabiti, se je nekoč, pred osmimi leti, vprašala moja glava? Odgovore sem našla pri materi naravi. Fantje rabijo veliko prostora. Fantje potrebujejo zrak, neovirano in nenadzirano osvobajanje gibov in svobodo misli. Otroci potrebujejo travnik. In žogo.
Da. Travnik in žogo.
Nič ni boljšega za preusmerjanje energije. Umsko delo in koncentracija sta pri mojih fantkih možna samo s fizičnim premorom. In hvala dr. Ranku Rajoviću, da je to vključil v IQ.
Zato smo igrišče spremenili v dvorišče. Že pri prvem sinu sem dojela, da ga je bolje čim prej usposobiti za življenje, v fizičnem smislu, s spodbujanjem razvoja grobe motorike v mini fitnesu za otroke, se pravi na igrišču. Ni mi ga bilo sram pustiti z devetimi meseci plaziti, ne da bi mu vsako sekundo in pol z vlažilnimi robčki brisala rokic. Ni me bilo sram, ko sem se z vsem trebuhom in ritjo vlekla za njima na tobogan in gugalnico. Zgodnja osamosvojitev je privedla do tega, da sem zdaj brez skrbi, tudi ko dvoletnika pustim na igrala in ga opazujem s klopi. Njihova motorika ima gotovo zvezo tudi z genetiko, vendar pa je zgodnja vadba privedla do odlične spretnosti in enostavnega učenja ne samo različnih športov, ampak tudi pri obvladovanju vseh dvokolesnikov. Če bi me zdaj kdo vprašal, katere vzgojne metode uporabljam pri svojih fantkih, bi, razen psihološkega pristopa, jasno in glasno odgovorila, da je najboljša vzgojna metoda metoda aktivnega otroka – športna metoda. Ni lahko. Je zagotovo najtežji način. Za starše vsekakor. Na začetku je pozornost usmerjena na vsak gib, motivacijo in podporo, spodbujanje in bodrenje, a zdaj, ko lahko medvedka sama preživita v naravi, jima zaupam, ko plezata po drevesih in preskakujeta ovire, skačeta in se mečejo po betonu. In to je mir, ki je nadomestil neprestano bdenje in opozarjanje na nevarnosti.
In kaj je ena mama, ki je zrasla z Barbikami, dojela? Da bo s sinovoma dlje časa ostala mlada. Onadva bosta pravzaprav ohranjala ta moj mladosten duh. Odbojka, tenis, vožnja s kolesi, kaj je bolj zdravega od takih aktivnosti? Pa zipline, rafting, smučanje na vodi, skok z elastiko … Toliko različnih stvari lahko skupaj počnemo, ki me bodo neprestano “pomlajevale”.
In kdo pravi, da fantje ne marajo knjig, koncertov in muzejev? Ta se moti. Zavoljo mene sta moja fanta vzljubila tudi umetnost.