Kaj naj naredim, ko ima otrok čustveni napad?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Vse se začne pri starših
Ko so otroci jezni ali imajo izbruhe jeze, je pomembno, da se starši naučimo primerno odzvati in otrokom na učinkovit način pomagati pomiriti intenzivnost močnih čustev.
Zakaj se vaš srečen otrok naenkrat spremeni v močno jeznega, jokajočega in nesodelovalnega otroka?
Razlog ni v tem, da je vaš otrok poreden, ampak leži v delovanju otroških možganov. Da bi mu lahko pomagali pri spoprijemanju s silovitimi čustvi, moramo starši razumeti njihovo delovanje.
Ker so v prvih letih življenja racionalni možgani, odgovorni za pomiritev čustev, še precej nerazviti, imajo v tem obdobju glavno besedo njegovi “spodnji”, čustveni deli možganov. Ko je otroka strah, se povezave v možganih porušijo, aktivirajo se čustveni sistemi, ki zablokirajo delovanje racionalnega dela možganov in povzročijo, da otrok izbruhne v močan bes in kričanje. Negativni občutki preplavijo čustveni del možganov in takrat otrok dobesedno ni sposoben razmišljati. Racionalni del možganov se razvija zelo počasi in zato majhni otroci še niso sposobni sami od sebe pomiriti teh grozovitih in bolečih čustvenih izpadov.
Ko ima otrok čustven izpad, se v njem sproščajo napeta, neprijetna čustva, kot so: strahovi, frustracije, nemoč, žalost, zguba, ljubosumje, razočaranje itn. Vsa ta neprijetna čustva so se v otroku nabrala preko celega dneva, tedna, včasih pa segajo celo veliko bolj nazaj.
Ko se neprijetna čustva pojavijo, je dovolj, :
- da starši ta čustva ne poskušamo potlačiti,
- da otrok ne kaznujemo,
- da se ne jezimo nazaj,
- da ne grozimo in
- da se ne posmehujemo.
Možgani in otrok potrebujejo ravnovesje
Pogajanja z otrokom, kaznovanje in predavanja o lepem obnašanju so v takih trenutkih neučinkoviti pristopi in zgrešijo bistvo. Možgani potrebujejo ponovno ravnovesje. Postaviti razumno in odločno mejo, očesni kontakt, primeren in razumevajoč ton glasu, spoštljivo in empatično poslušanje, sprejemanje otrokovih neprijetnih čustev in telesna tolažba so tisto, kar otroci v tistem trenutku potrebujejo. To omogoči, da vsi deli možganov ponovno delujejo usklajeno in se otroci uravnovesijo. Ko se otrok počuti uravnovešenega, je pomirjen, se lažje uči, skoncentrira, deli igrače, posluša in sodeluje. Če v navalu otrokovega besa sami nismo mirni in nas otrokova močna energija prestraši, je najbolj pomembno, da si vzamemo čas zase in da se najprej pomirimo.
Popotnica za vse življenje
Novejše nevroznanstvene raziskave so pokazale, da če otroku pomagamo pri obvladovanju močnih čustev, bodo v njegovih možganih nastali in se utrdili sistemi za notranje usmerjanje in za učinkovito obvladovanje stresnih situacij v življenju. Ko bo odrasel, bo imel veliko večji nadzor nad lastno jezo in vedenjem. Še vedno se bo zgodilo, da bo jezen, a v navalu jeze ne bo napadal vseh in vsakogar v svoji bližini. Z bolj učinkovitimi starševskimi prijemi bodo v otrokovih možganih nastale pomembne povezave, ki mu bodo omogočale, da se bo pozneje v življenju lahko učinkoviteje spopadal s stresom, se lažje soočal s frustracijami in jezo.
Starši, poskrbite zase
Pogosto se dogaja, da smo starši z otroki manj potrpežljivi in se hitro negativno odzovemo. To pa zato, ker sami nismo dovolj umirjeni in nimamo zadovoljenih svojih potreb.
Takrat se ne počutimo dobro, smo bolj nervozni in negativi, imamo več strahov in skrbi … To pa čutijo tudi naši otroci, zato se je dobro zavedati, da bomo otrokom težko pomagali do več miru in sodelovanja, če ne bomo najprej poskrbeli za svoje počutje in potrebe.
Skratka, večina neučinkovitih pristopov, ki jih danes starši uporabljamo so posledica neznanja, nezavednih vzorcev iz otroštva, nezadovoljenih psiholoških potreb, nezdravih čustev in negativnih prepričanj.
Albert Einstein je dejal: »Težave ni mogoče odpraviti z zavestjo, ki je na enaki ravni kot tista, ki je težave ustvarila. Za reševanje naših težav moramo spremeniti raven naše zavesti.«
To pomeni, da starši potrebujemo večje zavedanje o svojem vedenju, ki ga povzroča naš notranji svet – to so naše misli, prepričanja, čustva in potrebe.
Dobra stvar pri tem je, da če bomo starši začeli delati na sebi, zdraviti svoje strahove, neučinkovita in škodljiva prepričanja, se bo naše zavedanje znatno povečalo in odnosi s samimi seboj in z našimi otroki izboljšali.
Empatija
Dovolite otroku čutiti
Dovolite otroku čutiti. Dovolite otroku, da se razjoče. Jok očisti in pozdravi. Otrok, ki ne bo znal izraziti svojih neprijetnih čustev, jih bo potlačil ali izražal na druge neprimerne načine. Dovolimo otroku, da čuti in se s tem počisti in pozdravi. Namesto da otroku govorimo: “ne smeš jokati”, mu raje recimo: “kar zjoči se, da ti bo lažje.”
V Novi Gorici vodim učni studio za otroke, kjer imam več kot 100 rednih tečajnikov.
Lani novembra je izšla moja knjiga za otroke »Mavrični zaklad«, ki predstavlja pravljični uvod v mavrični svet čustev. Knjiga poudarja pomen čustvenega opismenjevanja otrok, pozitivne komunikacije in uporabe pozitivnih afirmacij, predvsem pa želi vse starše in ostale odrasle, ki so kakor koli prisotni v življenju otrok, ozavestiti, da ima vsak otrok samo eno otroštvo, odrasli pa pustimo za seboj dragocen odtis, ki naj bo poln ljubezni.
- Ali veste, kaj vaš otrok počne na telefonu, kakšno vsebino gleda in komu kaj pošilja? - 27. 2. 2023
- Pozitivne afirmacije – nov mentalni program - 1. 3. 2022
- Draga mama, kar zalivamo, to raste! - 28. 2. 2022