Kako reči otroku “ne” brez “ne”?

Kako reči otroku "ne" brez "ne"?

Tudi vi otroku 100x na dan rečete NE? Ste že opazili, da se vam zato posledično vse bolj upira? Obstaja mnogo načinov, kako otroka lahko pripravite k sodelovanju ali pa mu reče NE tako, da bo to lažje sprejel. Danes bi rada z vami delila enega izmed njih, ki se pri nas zelo obnese.

Uporabite pogojni JA in sicer tako, da rečete “JA” ČUSTVU.

PRIMER: David: »Rad bi šel k babici in dediju.«
Namesto NE: »Zdajle ne moreš. Sta v službi.«
Rečeš pogojni JA: »O vidim, da bi rad šel k njima. Lepo ti je pri njima, ane.«
Rečete torej JA ČUSTVOM in OBČUTKOM, čeprav želje ne morete izpolniti.

Povsod lahko uporabite ZRCALJENJE. Vidim, da bi rad to in to. Vidim, da si to in to res želiš. Vidim, da ti je to in to zares všeč. Tako da ima otrok občutek, da je viden in slišan, tudi če rečete NE njegovi želji. Pogosto se ob besedi NE otrok začne boriti z vami na DVEH NIVOJIH.

Prvi nivo je ŽELJA, ki ji rečete ne (primer: čokolada). Drugi nivo, ki ga starši pogosto spregledate, pa je POTREBA. V primeru čokolade ne govorim o potrebi po hrani, ampak o potrebi, da SEM VIDEN in SLIŠAN. Torej vidim, da si res želiš čokolado, vidim, da ti je ta res dobra.

PRIMER: Predstavljaj si, da si ti nečesa res želiš. Npr. da te mož za obletnico pelje na večerjo. Vendar otroka zbolita in ne moreta iti. Tebi je hudo. Želiš ostati pri otrocih, ampak želiš tudi na večerjo z možem. Kako bi se počutila, če ti mož reče: »Jah … pač ne. Ne moreva iti. Pa drugič.« Ali pa če ti reče: »Vidim, da si si res želela iti na to večerjo. Ima velik smisel, ker res že dolgo nisva nikjer bila. In si predstavljam, da si si želela obleči tisto lepo rdečo obleko. In si predstavljam, da si zdaj žalostna, ker ne moreva iti. … Bova šla, ko bosta otroka zdrava.« Obakrat je rezultat enak. Na večerjo ne gresta. Ampak razlika je v tem, kako nekaj poveš in kako drugi to potem lahko lažje sprejme, ker je viden in slišan v svojih hrepenenjih.

To nikakor ne pomeni, da kot starš popuščaš, da ne postavljaš mej, da vzgajaš permisivno, da nimaš avtoritete, itd. Meje ostajajo! Samo povedane in postavljene so drugače.

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj

Latest posts by Ana Bešter Bertoncelj (see all)

Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 4.3]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor