Kako uporabljati pogovorni dnevnik in poglobiti odnos z vašim otrokom

»Kupila sem nama dnevnik. Bala sem se, da ne bi vedela, kaj napisati, zato sem našla takšnega, ki že vsebuje predloge. Moja hči je zavila z očmi, ko sem ji ga predala, ampak knjiga je bila tisti večer na moji blazini in vanjo je pisala. Bil je le kratek komentar na nekaj, kar se je zgodilo v šoli. Z njo sem delila trenutek, ko se je nekaj takšnega zgodilo meni. Takole se pogovarjava že kar nekaj mesecev in vem, da mi tam zaupa tako osebne stvari, katerih mi v obraz ne bi mogla nikoli reči. Z odgovorom se vedno potrudim in vedno znova se vrača, ker potrebuje več! Čutim, da sva si sedaj bližje in z njene strani so vrata manjkrat zaloputnjena, kot so bila včasih. Res me veseli, da imava te trenutke zdaj, preden bo odrasla.«

Vzgoja je težka in ko otroci ne ravnajo kot želimo, se večkrat obrnemo h grožnjam in podkupninam, da bi dosegli sodelovanje. Ampak na dolgi rok to ne deluje, otroci se začnejo počutiti manipulirani in nadzorovani in nerazumljeni. Vsi ljudje se temu upiramo. Zato je edini resnični vpliv, ki ga imamo na naše otroke, tisti, ki prihaja iz našega odnosa z njimi. Na srečo pa je to popolnoma dovolj.

Zato pravim, da je stik z otrokom 80 odstotkov vzgoje. Če se otroci ne čutijo povezani z nami, ne bodo sprejeli našega vodenja. Ampak kaj pravzaprav je povezanost oziroma stik in kako to dosežemo?

V zgodnjih letih lahko otroka zgolj dvignete in ga “mečkate”, da ga spravite v smeh. Takšna dejanja in smeh ustvarijo hormone povezovanja in preprosti psihološki stik. Ampak ko so otroci enkrat v šoli ali v letih pred najstništvom, ta stik nikakor ni več tako lahka naloga, kot je bila. Starši me pogosto sprašujejo, kako naj ostanejo svojim otrokom blizu, ko le ti odrastejo in se povezava vedno bolj naslanja na besede. Zato bi vam danes rada pokazala orodje, ki je za marsikatere starše osnovnošolskih otrok in otrok v prednajstniških letih izredno pomembno – Pogovorni dnevnik.

Gre za izredno preprosto idejo.

Kupite dnevnik, ki si ga boste delili z vašim otrokom. Vanj nekaj napišite. Nekaj toplega, kratkega, brez groženj. Nato ga pustite na primernem mestu, da ga bo otrok lahko prebral. Ko ga bo našel, vam bo pisal nazaj. Slej ko prej ga boste našli pri sebi. Pišite mu nazaj.

Najbolj zanimivo je to, kar se zgodi, ko to nekaj časa prakticirate. Ustvarite linijo, po kateri sta z otrokom povezana. Tudi takrat, ko pride do zavijanja z očmi in loputanja z vrati, se ta vez se ne prekine. Pogovarjala se bosta o stvareh, o katerih se iz oči v oči nikoli ne bi. S tem celo ustvarite občutek, da se vidva lahko pogovarjata o praktično čemerkoli. In ob tem dobite zlato priložnost, da na dnevni bazi otroku poveste, koliko ga imate radi in zakaj. Vsak otrok to potrebuje, ampak ko to izrečete, velika večina ne zna besed ponotranjiti in jih vzeti resno. Ko pa te besede zapišete, jih lahko prebirajo vedno znova še leta kasneje. Da ne dolgovezim, pogovorni dnevnik vam pomaga poglobiti in polepšati odnos, ki ga imata z vašim otrokom.

Predvsem imam rada funkcijo teh knjig pri skoraj najstnikih, ki si močno prizadevajo, da bi bili neodvisni, ampak še vedno čutijo močno potrebo po svojih starših, čeprav tega nočejo priznati na glas.

Prav tako za otroke, ki se selijo med dvema družinama.

Za otroke, ki imajo težave s svojimi bratci in sestrami.

Za fante, ki so se začeli zapirati vase  in potrebujejo ob sebi nekoga, ki bi ga lahko vprašali o vsem, kar se jim mota po glavi.

Za dekleta, ki se približujejo puberteti.

Za srednjega otroka, ki nujno potrebuje neko potrditev, da ga imamo radi in ga cenimo.

Za otroke, ki so se soočili s kakršnokoli travmo, vse od ločitve pa do smrti.

Za otroke, ki se soočajo z negotovostjo ali tesnobo.

Za otroke, ki imajo težave pri navezovanju.

In za prav vse starše, ki so se kadarkoli spraševali, kako bi pričeli dober pogovor o nečem, kar je res izrednega pomena.

In resnično, za vsakega starša, ki si želi tesnejšega odnosa s svojim otrokom. No, pa saj to si vsi, mar ne? Zelo dobro je, da s temi dnevniki pričnemo v osnovni šoli, nič pa ne bo narobe, če je otrok že globoko v najstniških letih.

Nekaj predlogov, kako začeti.

Naj bo otrok glavni, kar se tiče dnevnika. To ne sme biti obveznost, ki jo otroku vsilite. Videti morajo, da je to le dobra priložnost, darilo zanje. Obstaja že nekaj dnevnikov s predlogi, lahko pa predloge v dnevnik dodate kar sami, malo preiščite in premislite, kaj bi bilo za vaju najbolje.

Vsak dnevnik pa bo nekaj posebnega, ker ga bo otrok prejel od vas in ga tudi sam okrasil. Če otrok glede te ideje okleva in želi, da bi vi v dnevnik pisali prvi, vzemite to priložnost in napišite, česa se v zvezi s tem veselite ali ga kar naravnost vprašajte, kaj bi vas naredilo boljše kot starše. (Ja, res. Globoko pogoltnite in mu prisluhnite. Naučili se boste ogromno!)

Naj bo dnevnik nekaj posebnega. Vprašajte otroka, kam naj mu postavite dnevnik v njegovi sobi, da se bo počutil dobro in bo dnevnik ostal zaseben, prav tako se dogovorita, kje naj dnevnik pusti za vas. Vedno naj bo na tem mestu, da se ne bo izgubil in ga otrok lahko najde, kadarkoli bi imel za vas kakšno vprašanje.

Nikoli ne popravljajte besedišča ali drugih slovničnih napak. Takoj ko boste to storili, bo dnevnik postal neka vrsta učenja in otrok ne bo več čutil, da povezava prihaja iz srca. (nekega dne bodo te napake prav prisrčen spomin!)

Dnevnik naj bo pozitiven! To ni priložnost za izboljševanje ali popravljanje otrokovega vedenja ali odnosa. Gre le za povezovanje, občudovanje in užitek med vama z otrokom.

Dogovorita se, da je v ta dnevnik dovoljeno napisati prav vse. Če vaš otrok odpre temo, ob kateri vam je nelagodno, globoko vdihnite in premislite, preden odgovorite. Ampak nikoli ne ignorirajte. Namesto tega se mu raje zahvalite, da je to omenil in se zahvalite zvezdam, da je vaš otrok tako pogumen.

Varčujte z nasveti. Če otrok prosi zanj, se ne zadržujte, pazite pa, kako ga delite. Več nasvetov kot damo – tudi dobrih – bolj bo otrok mislil, da ga vidimo kot nekompetentnega in bolj nas bo odrival, da bi se počutil neodvisnega. Večinoma se osredotočajte na empatijo (»to pa je težka odločitev!«) in sprašujte vprašanja, ki bodo otroku v pomoč (»kaj  bi se zgodilo tebi, če bi se tako odločil?« ali »lahko bi storil tako. Kaj misliš, da se bo potem zgodilo?«)

Ne pretiravajte. Otroci si želijo, da bi se s starši lahko pogovarjali o vsem, kar jih mori, ampak se ponavadi nočejo, ker se starši pretirano odzovejo. Zapomnite si: ko vam otrok pove skrivnost v dnevniku, se nikakor ne hitite o tem pogovoriti v živo. Prosite za dovoljenje, v dnevniku!

Ko vam otrok piše, odgovorite takoj. Vi boste to vodili. Če boste ažurni pri odgovorih, bo tudi otrok odgovarjal redno. Četudi ste zasedeni, se potrudite napisati kratek odgovor. To je neizpodbiten dokaz za otroka, da ga imate radi. Bolj redno kot si bosta pisala, več bosta imela od dnevnika in bolj zabavno bo tako za vas kot za otroka. Če otrok po nekaj dnevih še ni odgovoril, ga vprašajte, če si želi odgovoriti ali vam bo dnevnik le vrnil. Tudi brez odgovora lahko pričnete novo temo. Tudi trinajstletni fantki, ki ne bodo veliko pisali, bodo vseeno prebrali vašo sleherno besedo.

Naredite spremembo, če zadeva ne steče. Nekaterim otrokom predlogi za pogovor niso všeč in jih spravljajo v stres. V tem primeru raje vzemite praznega ali pa podajte druge predloge. Po drugi strani pa bodite pozorn, če bi vaš otrok mogoče namesto dnevnika imel raje odkrit pogovor, z dnevnikom lahko otroka k temu spodbudite.

Polne dnevnike naj otrok hrani v svoji sobi na varnem mestu, da jih bo lahko bral kadarkoli bo potreboval potrditev ali pomoč. Oba pa bosta vesela teh spominov, ki se bodo v njih shranili skozi leta.

Ste pripravljeni? Včasih starši ne vedo, kako začeti dober pogovor. Če ste to vi, ne skrbite. Kar nekaj idej za pogovore lahko dobite, če dobro pomislite ali pobrskate po spletu. Nekaterim otrokom bodo predlogi blizu, drugim pa to sploh ne bo všeč. Predvsem pa ne potrebujeta ničesar posebnega – preprosto vzemite zvezek in pustite otroka, da okrasi njegove platnice, lahko pa tudi to storita skupaj. Tudi tokrat je vsebina veliko bolj pomembna od platnic!

ahaparenting