Kako vzgojiti spodobnega in srečnega najstnika?
Pri vzgoji najstnikov sta kričanje in stroga verbalna disciplina popolnoma neučinkoviti
Kaj lahko starši naredimo, da bi vzgojili spodobnega in srečnega najstnika? Stroga verbalna disciplina je način vzgoje, ki nikakor ne bo deloval. Kričanje in preklinjanje bo najstnika žalilo in prizadelo, kar pa je zelo kontraproduktivno in posledično bo to privedlo do slabšega vedenja najstnika in tudi do razvoja simptomov, ki vodijo v depresijo.
To je razvidno tudi iz nove študije. Avtorica študije Ming Te-Wang, vodja oddelka za psihologijo na Univerzi v Pittsburghu, pravi, da je vse navedeno razlog, zaradi česar se veliko staršev pritožuje, da najstniki, ne glede na kričanje, enostavno ne poslušajo.
S svojimi kolegi je prof. Te-Wangova proučevala 967 dvostarševskih družin v Pensilvaniji. Starši so bili večinoma belci srednjega sloja. Njihova naloga je bila, da so dve leti izpolnjevali vprašalnike o odnosu starš-najstnik in duševnem zdravju.
Trinajstletniki, ki so bili izpostavljeni strogi verbalni disciplini, so že pri 14-ih letih kazali neke znake depresije. Prav tako so kazali težavna vedenja kot so izbruhi jeze, agresivnost, vandalizem in prestopništvo.
Strokovnjaki, ki delajo z najstniki in starši, pravijo, da bi morali te rezultate vsekakor upoštevati pri vzgoji.
Napetost, ki jo povzroča stroga verbalna disciplina, je za najstnika vsekakor stresna okoliščina. Ko so najstniki izpostavljeni daljšemu obdobju stresa, postanejo dovzetni za različne duševne težave. Ne glede na to, da odraščajo v mlade ljudi, od katerih se pričakujeta določena odgovornost in pozitivno vedenje, najstniki potrebujejo okolje, v katerem se bodo počutili sprejete, ljubljene in varne.
Dolgotrajna stroga verbalna disciplina in kritiziranje samo še bolj spodbujata težave, odpor in kljubovanje najstnika. Skrajni pristop k vzgoji nikakor ne deluje – tako tisti strogi kot tudi tisti preveč popustljivi.
Obstajajo trenutki, v katerih so starši upravičeno jezni in v afektu kričijo. Na primer, če se najstnik znajde v nevarni situaciji, bo starš v šoku zakričal “lahko bi se ti kaj zgodilo!” Skoraj vsak starš se kdaj znajde v takšni situaciji. No, tukaj ne govorimo o takšnih občasnih povišanih tonih, ko starš iz strahu ali panike ne more nadzorovati višine svojega glasu in odziva.
V tej študiji so vključeni starši, ki imajo vsakodnevni strog pristop k vzgoji, starši, ki kričijo, preklinjajo in žalijo svoje otroke z grdimi vzdevki. Strokovnjaki se strinjajo, da takšen pristop ni konstruktiven in sploh nima učinka na najstnike. Enako velja za fizično kaznovanje. V najstniškem obdobju je otrokom zelo pomembno, da jih spoštujemo in da oni lahko spoštujejo odrasle. Vendar pa spoštovanje zaslužimo s svojim obnašanjem, prav tako kot tudi otroci v naših očeh.
Kaj torej deluje pri vzgoji najstnika?
Najboljši način je uporabljati tako imenovano metodo konstruktivnih posledic, nekaj, kar najstnika uči, a ga ne ponižuje. Na primer, če najstnik prekrši dogovor o tem, kdaj je treba biti doma, mu lahko starš z mirnim tonom pove, kaj je naredil ter mu da primerno kazen kot npr. prepoved izhoda za en teden. Na kratko, otroke je treba učiti, da bodo imeli toliko svobode, kolikor bodo pokazali odgovornosti.
Najstniku je pomembno, da mu ponudite tri stvari: odprto komunikacijo, ljubezen in meje. Končni cilj je, da otroka naučite, kako se obnašati, ne pa da ga prepustite samemu sebi in ga potem za napake kaznujete. Prav tako kot majhne otroke, je tudi najstnike treba vedno pohvaliti za tisto, kar so naredili dobro, za tisto, kar pa niso, jih na pošten način kaznovati.
Če jim damo vedeti, da jih spoštujemo kot osebe, ki lahko sprejemajo velike odločitve, jim bo lažje sprejeti dejstvo, da so s svojo odločitvijo prekršili neki skupni dogovor. Temu rečemo učenje. Svoje otroke želimo naučiti, kako se obnašati, ne pa jih prizadeti s kritiziranjem njihovega vedenja, ali, kar je še huje, jih žaliti.