Življenje optimistom in pesimistom zadaja enake udarce
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Življenje nam pogosto zadaja udarce. In prizadejalo jih bo tudi našim otrokom.
Optimisti te udarce, preizkuse prenašajo bolje. Optimisti se hitreje poberejo po porazih in nadaljujejo četudi bolj osiromašeno življenje, a se pobirajo. Pesimisti se vdajo in zapadejo v depresijo.
Optimistom gre bolje na številnih področjih. So boljšega zdravja, bolje se odrežejo na delovnem mestu, pri športu, v šoli …
Kar je dobro, je to, da se lahko priučimo veščin optimizma. To je niz veščin za pogovor sam s sabo, ko doživimo osebni neuspeh ali krizo. Da se naučimo ob svojih porazih sami sebi govoriti bolj spodbudno.
Ljudje imamo znotraj sebe pojasnjevalni slog. To pomeni, kako si razlagamo, zakaj se nam je nekaj zgodilo. V nadaljevanju bom pisala več o tem pojasnjevalnem slogu, kako je nastal, kakšen je, kako ga lahko spreminjamo ….
In otroke učimo tega pojasnjevalnega sloga, ko jim odgovarjamo na njihova neskončna vprašanja zakaj, zakaj, zakaj … in s tem, kako se pred njimi obnašamo, ko rešujemo probleme.
Opazujte sebe – otroške oči vas opazujejo in kopirajo
Opazujte tudi sami sebe. Kako se odzivate na težave, s katerimi se soočate. Otroci vas pri tem opazujejo in se iz vašega vedenja največ naučijo.
Mama Sara je kuhala kosilo. Zraven nje se je igral 4-letni otrok. Ko je pražila krompir, ga je malo zažgala, saj je počela več stvari hkrati in ji je pozornost ušla. Ko je to videla, je govorila sama sebi: »Kako sem nerodna, še kosila ne zmorem dobro skuhati, ne da bi ga zažgala.« Otrok jo vpraša, ko jo sliši »Mami, kaj je?«. Mamica se obrne proti njemu in reče »Nič nič, kar igraj se naprej.«
Otrok se preko opazovanja uči, da je mamica zaskrbljena, in da ne želi govoriti o svojih čustvih. Uči se, da ko imaš težave, govoriš sam zase. Ko pa si z drugimi, zanikaš in zadržiš zase.
Boljši odziv mamice bi bil, če bi otroku, ko jo vpraša »Mami, kaj je?, malo več odgovorila. Pri kuhi sem zažgala krompir. Preveč stvari sem počela hkrati. Bom rešila. Del krompirja, ki je zažgan, bom vrgla stran, drugi del bom porabila. Imam rešitev, še malo in bomo jedli kosilo.
Na ta način bo mamica razložila otroku, da ima težavo in da jo bo rešila, da ima rešitev. Tako bo njen otrok tudi lažje drugič, ko bom imel težavo, priznal neprijetnost, s katero se sooča in razmišljal o rešitvi.
Pomembno pri razvijanju optimistične naravnave je, da vidiš izhod. Da je težava začasna in da jo boš lahko rešil.
Ima doktorat in specializacijo iz Zakonske in družinske terapije, je usposobljena Imago edukatorka in terapevtka za delo z otroki. Vključena je v redno supervizijsko spremljanje terapevtskega dela in je članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
- Da bo vajina luč odnosa lepše svetila in Nadine kartice za pare - 30. 5. 2020
- Kaj optimizem ni - 20. 10. 2019
- Narejeni smo tako, da takoj, ko se nam zgodi kaj slabega, pomislimo na najhujše - 20. 10. 2019
