Odidite pravočasno

Odidite pravočasno. Domov, pa četudi vas nihče ne čaka, po zabavi, iz gostilne, iz propadlih zvez in od slabih navad. Odidite stran od depresije in temačnih misli, od bolečih spominov, od negativnih ljudi ali od osebe poleg vas.

Odidite pravočasno. Ne puščajte na telesu vašega življenja globokih brazgotin, ne okužite svoje duše s požrešnim virusom krivice – občutkom, ki vas z neverjetnim navdušenjem odvrača od vašega življenja in vas samih. Odidite pravočasno, ne praskajte po risbi na krhkem platnu vaše usode. In nikar ne hodite po tuji koži.

Cenite svoje življenje bolj, kot ga cenijo drugi. Odidite pravočasno, če nekdo svoje življenje postavi pred vašega, spoznajte, da ste vi najprej odgovorni za svoje življenje in šele potem za življenje nekoga drugega. Nihče ni prišel na ta svet kot žrtev. Življenje od človeka ne zahteva velikih žrtev – samo življenje in sposobnost ljubiti.

Ni težko izgubiti sebe, ni se težko spremeniti v nekoga drugega, živeti tuje življenje, živeti v nekem drugem svetu, v drugačni realnosti. Celo ni težko tega zahtevati in želeti.

Najti sebe – je težko. Ker samo mi lahko odmerjamo, koliko bomo sami sebe izkoristili. Ker če se žrtvujemo zaman, si ne dodajamo moči, ampak si jo, prav nasprotno, jemljemo.

Naučite se pravočasno oditi iz raznih življenjskih okoliščin in situacij. Vedno boste znali prepoznati tak trenutek: verjemite sebi, svoji intuiciji, ne lažite sebi in ne lažite drugim.

Ni slabih ljudi, ne glede na potrebo po debati o tem. Obstajajo ljudje, ki so drugačni od nas. In ne obstaja druga odgovornost, samo osebna.

Vse, kar se dogaja v našem življenju, vse, kar se dogaja okoli nas in na oddaljenih ekvadorskih Galapaških otokih, se dogaja z našim privoljenjem. Mi smo dovolili našemu življenju biti takšno, kakršno je. Mi smo dovolili sivini dominirati v našem življenju, mi smo dovolili strahu, da se vseli v naše življenje, mi smo sami sebi dovolili postati outsiderji v lastnem življenju.

Ozrite se, ker je morda prišel čas, da se umaknete od vsega. Neverjetno težko je vse pustiti, vse preživeto, in oditi, ne glede na to, kdo kaj reče ali napiše. Težko je oditi, vendar pa je oditi v pravem trenutku enostavno nujno.

Odidite pravočasno od obsesivnih iluzij in vsiljenih strahov, vendar si še naprej prizadevajte sanjati, prizadevajte si poskusiti. Ne bojte se napak – ker to pomeni, da ste poskusili. Ne bojte se reakcij drugih ljudi, ker vi, kljub vsemu, ne morete vsega predvideti, dokler ne naredite zamišljenega, in tudi če lahko – je strah nesmiseln. Ampak imeli boste priložnost pravočasno oditi. Tako je, oditi in iti dalje.

Mi vemo, kdaj nam manjka nekaj, kar želimo imeti, ko nam nečesa niso ponudili, čeprav smo to pričakovali. Vendar pa nikoli ne razmišljamo o tem, pred čim so nas obvarovali, ko nam želenega niso takoj dali.

Resnica je preprosta: vse pride ob svojem času, celo čudeži. Zato odidite pravočasno, ne zadržujte nikogar. Ker če se zadržujete, se življenjski scenarij prepiše, in to za druge ljudi.

Ne pozabite, vi ste ogledalo svojih otrok, zato ste še kako pomembni.