Samozadovoljevanje je namerna samostimulacija, ki se odraža v samougodju ali spolnemu vzburjenju. Mnogi starši so presenečeni, ko ugotovijo, da so tudi njihovi otroci nagnjeni k samozadovoljevanju. Naša družba na splošno ne mara razmišljati o otrocih kot spolnih bitjih, ampak spolni razvoj je prav tako del njihove normalne rasti in razvoja.

Pravzaprav je samozadovoljevanje zelo običajna otroška navada, zelo pogosto prisotna pri obeh spolih. Večina otrok prične se prične igrati s svojimi spolovili že v zelo zgodnji starosti ter na tak način raziskujejo svoje telo, iščejo udobje in se znebijo čustvene napetosti. To je zelo pogost pojav v starosti 5 do 6 let. Do 15. leta se je skoraj 100% fantov in 25% deklet že samozadovoljevalo do točke orgazma. Ocenjujejo, da se zadovoljuje okoli 95%-99% moških in 40%-60% žensk.

Otroci se ne učijo samozadovoljevanja od drugih, ampak se to zgodi samo od sebe, z raziskovanjem svojega telesa. Samozadovoljevanje jim daje občutek zadovoljstva in zato bo otrok to dejanje najverjetneje ponavljal.

Fantki svoje spolovilo najpogosteje najdejo povsem naključno, npr. med menjavo plenic pri šest do sedem mesecih starosti in postanejo radovedni (ravno tako kot so navdušeni nad drugimi deli telesa, kot so prstki ali uhlji).

Deklice pogosto odkrijejo svoje spolovilo nekje med 10. in 11. mesecem starosti. Lahko se celo zgodi, da iz čiste radovednosti v spolovilo pričnejo vstavljati razne predmete (fižol, majhne igračke in podobno, kar otroci počnejo tudi z drugimi telesnimi odprtinami – ušesi, nosom).

Z genitalijami se lahko igrajo na različne načine – jih drgnejo z rokami, drgnejo ob druge predmete, vzglavnik, plišasto igračko ali ob posteljo. Pogosto boste otroka med samozadovoljevanjem našli zardelega, z odsotnim pogledom, s hitrim ali nepravilnim dihanjem. Tako obnašanje je na splošno pogostejše, ko je otroku dolgčas, ko je zaspan ali ko je njegovo življenje stresno. Važno si je zapomniti, da teh dejanj načeloma ne povezujejo s spolnostjo oz. odnosi odraslih oseb, kar se bo zgodilo šele pozneje v njihovem otroštvu oz. puberteti.

Kako in kdaj pričeti pogovor o spolnosti

Ko opazite, da se vaš otrok samozadovoljuje in je dovolj star za tak pogovor, bo morda prava priložnost za pogovor na to temo. Hoteli ali ne, otroci se bodo naučili ali slišali nekaj o seksu od nekoga drugega med igranjem ali gledanjem TV-ja in brskanjem po internetu. To mogoče ne bo tisto, kar bi vi želeli, da otrok ve. Kot starš imate odgovorno vlogo, da otroku podate ustrezne informacije.

Pogovor o spolnosti je najbolje pričeti čim bolj zgodaj. Otroci potrebujejo te informacije, še preden bodo na sebi občutili fizične spremembe. Če ne bodo imeli pravih informacij, bodo lahko postali prestrašeni ali zaskrbljeni. Mogoče boste pomislili, da bodo ravno pogovori o seksu pri vaših otrocih spodbudili to dejanje, a raziskave pravijo, da pubertetniki iz družin, kjer se odprto govori o spolnih temah, na ta prvi pristni kontakt počakajo, do bodo dovolj odrasli in tudi ko se zgodi, je večja verjetnost, da bodo uporabljali zaščito.

Če se izogibate pogovorov o spolnosti, lahko to zaznamuje otrokovo počutje in obnašanje v zvezi s seksom do konca njegovega življenja. Če se ne pogovarjate s svojim otrokom, bi lahko mislil, da je seks zastrašujoč ali neprijeten. Poleg tega so lahko taki pogovori poučni tudi v zdravstvenem smislu.

Kako si olajšati take pogovore?

• Začnite zgodaj. Manj neprijetno je, če začnete s pogovorom, ko je otrok zelo majhen. Na vprašanja mu odgovorite enostavno in naravno.
• Za začetek pogovora izkoristite vsakdanje situacije. TV programi so pogosto dobra priložnost za pogovor o odnosih ali pa se pogovarjajte kar tako, mimogrede, ko počnete kaj drugega. To bo na vašega otroka delovalo tako, da bo seks jemal kot normalen del družinskega življenja in ne kot poseben del.
• Poiščite otroku primerno literaturo na to temo ali pa jo poglejte skupaj.
• Imejte vedno pripravljene odgovore, ko se znajdete v težki situaciji, kot »To je dobro vprašanje, se bomo potem doma pogovorili o tem.« In pazite, da ne pozabite izpolniti obljube, ko pridete domov.
• Vprašajte otroka, kaj si sam misli o teh vprašanjih. To vam pove, koliko oni sami že vedo o tem in boste lažje našli odgovore, ki jih bodo razumeli.
• Če ne poznate odgovora, tako tudi povejte in ga pozneje poiščite.
• Ne smehljajte se, če vam je nerodno in ne zbijajte šal. Govorica obraza in telesa je zelo pomembna.
• Vedno bodite iskreni, zgodbice o štorklji bodo otroka samo zmedle.

Starševska zaskrbljenost

Starši se največkrat sprašujejo, če bi zaradi otrokovega samozadovoljevanja morali biti zaskrbljeni in kdaj. Ni treba biti zaskrbljeni, saj je to normalen razvoj odraščanja, razen če izgleda, da otrok že zgodaj razume, kaj je to spolna združitev dveh. Pozorni postanite, ko:

• dejavnost postane kompulzivna in ovira druge normalne dejavnosti
• otrok simulira spolni odnos z drugim otrokom
• je vsiljivo in boleče za otroka
• se dejavnost poveča nekajkrat preko običaje stopnje, kar nakazuje na to, da je otrok zaradi nečesa vznemirjen in se poskuša potolažiti
• smatrate, da je vaš otrok posebno nesrečen ali žalosten
• se vam zdi, da samozadovoljevanje spremlja praskanje in drgnjenje (otrok ima lahko gliste ali infekcijo mehurja)

To je lahko tudi znak spolnega zlorabljanja. Učite svoje otroke, da noben ne sme tikati intimnih delov njegovega telesa.

Klinične raziskave

V eni od raziskav so proučevali količino hormonov pri samozadovoljevanju z uporabo EEG (elektroencefalografa) in slikovnega prikaza možganov pri malih otrocih, ki so se samozadovoljevali in jo primerjali s kontrolno skupino. Povprečna starost otrok, pri katerih je opaženo samozadovoljevanje, je bila 19,5 mesecev, pogostost 4 x na dan v trajanju 3 do 9 minut. EEG je pri vseh, razen pri enem, bil normalen, slikovni nevrološki prikazi možganov pa so bili normalni pri vseh devetih testirancih. Obe skupini sta imeli primerljive količine spolnih hormonov, razen estradiola, ki je pri kontrolni skupini bila nižja. Poudarjeno je, da je to prva raziskava take vrste in da so potrebne dodatne raziskave.

Zakaj je ta raziskava važna? Pri dojenčkih in otrocih je samozadovoljevanje zaradi odsotnosti spolne manipulacije in spremenljivih manifestacij takega obnašanja težko prepoznati. Če samozadovoljevanje otrok ni prepoznano kot tako, lahko privede do večje starševske zaskrbljenosti, nepotrebnih preiskav in neprimernih in potencialno škodljivih terapij.

Raziskovalci poudarjajo da so testirancem in te raziskave samozadovoljevanje predhodno diagnosticirana v mnogih primerih kot: epileptični napad, distonija ali bolečine v trebuhu, kar je vodilo k velikim diagnostičnim testiranjem pri večini otrok, kot tudi z dajanjem mnogih nepotrebnih zdravil. Zato je treba odvreči predsodke, ker tudi sama ta raziskava dokazuje, da je v malih glavah vse v redi in da je samozadovoljevanje povsem normalen pojav.

Samozadovoljevanje v javnosti

Starši se tudi sprašujejo, kakšno stališče naj sami zavzamejo, ko ugotovijo, da se otrok samozadovoljuje. Zelo važno je, da starši vedo, da otroci tega ne povezujejo s spolnostjo, kot se to dogaja pri odraslih. Nekateri starši bodo opazili drugačno obnašanje svojih otrok, ko jih bodo zasačili pri samozadovoljevanju, drugi pa bodo doživeli, da jim bo otrok sam opisoval, kako je doživel neko ugodje, ko se je dotikal ali ko se je tuširal. Zelo važno je, da se takrat otroci zaradi reakcije staršev ne prestrašijo, saj to lahko zelo vpliva na otrokovo samozavest in ugodje pri razmišljanju o spolnosti, ko odrastejo. Otrok ne bi smeli kaznovati ali jih sramotiti zaradi tega, ampak se z njimi pogovarjati. Če vas vprašajo, jim pojasnite, da je to normalno, običajno in naravno in jih usmerite, da bodo nežni, da se ne poškodujejo ter da ne izzovejo kakšnih infekcij zaradi dotikanja z umazanimi rokami.

Če se zgodi, da se otroci samozadovoljujejo v javnosti, je to zato, ker otroci še ne razumejo družbenega pojmovanja javnega samozadovoljevanja, ker, kot je že omenjeno, samozadovoljevanja ne povezujejo z intimnim obnašanjem, kot se pojavlja med odraslimi osebami. Otrokom je igranje s spolovilom enako kot igranje z uhlji, vrtanjem po nosu ali igranjem z lasmi. Otrokovemu samozadovoljevanju ne smete dajati prevelike pozornosti, saj otroci uživajo v pozornosti vseh vrst, tako negativni kot pozitivni. Če boste otrokovemu samozadovoljevanju dajali preveč pozornosti, bi se lahko končalo ravno nasprotno od želenega. Obstaja veliko pozitivnih načinov, s katerimi lahko starši otroka odvrnemo od samozadovoljevanja na javnih mestih:

• postavite meje: pojasnite otroku, da je intimna stvar, tako kot obisk stranišča
• odvračanje pozornosti: poskusite zaposliti otrokove roke kako drugače
• povečajte količin objemanja, crkljanja in starševske ljubezni, ki jo izkazujete otroku
• dajte otroku kakšno stvar (igračka, lutka …), ki mu v javnosti daje varnost, saj se otroci lahko zatečejo k samozadovoljevanju, da se v neznanih situacijah potolažijo
• za otroke z razvojnimi motnjami ali drugimi možganskimi poškodbami, ki ne morejo dovzetno razmišljati, so lahko pozitivne tehnike koristne (npr. nagrada, če se ne igra s svojim spolovilom)

Zablode o samozadovoljevanju

Skozi zgodovino človeštva so se pojavljale različne zablode o tem, da lahko samozadovoljevanje škodi psihofizičnemu zdravju. Niti ena od teh trditev ni točna. Kot tudi sami veste, je človeška nagnjenost k samozadovoljevanju popolnoma naravna in obstaja, od kar obstaja človeštvo. Ne obstaja prav noben dokaz, daje samozadovoljevanje komu škodilo. Vsi mi, ki smo živi in zdravi, smo najboljši dokaz za to. Torej, resnica je, da samozadovoljevanje:

• NE upočasnjuje rasti
• NE povzroča slepote
• NE povzroča gluhosti
• NE izziva rasti dlak na rokah
• NI vzrok za jecljanje
• NI možno umreti od samozadovoljevanja
• NE pomeni, da bo zaradi tega otrok ne bo živel v promiskuiteti, ko odraste
• NE vodi do norosti

Kako lahko pomagate svojemu otroku?

• Samozadovoljevanje je nemogoče preprečiti. Sprejmite dejstvo, da se je tega vaš otrok naučil in pustite ga, da uživa. Edino, kar lahko nadzirate, je to, kje to otrok počne. Lahko mu poveste, da je tako obnašanje popolnoma normalno in sprejemljivo, a da se tega ne počne v javnosti. Če boste popolnoma ignorirali otrokovo samozadovoljevanje, ne glede na to, kje to počne, bo vaš otrok mislil, da to lahko prosto počne kjerkoli.
• Zanemarite samozadovoljevanje, ki se dogaja med dnevnim ali nočnim spanjem. V takih trenutkih pustite otroka samega in ga ne preverjajte. Ne prepovejte mu ležati na trebuhu in ne sprašujte ga, zakaj drži roke med nogami.
• Odvrnite mu pozornost in mu povejte, kje lahko to počne. Pojasnite mu, da veste, da se počuti dobro, a da tega ne sme početi drugje ali ko je obkrožen z drugimi ljudmi. Ko bodo imeli 4 ali 5 let, bodo sami postali občutljivi na tuje občutke in bodo sami dojeli, da se lahko samozadovoljujejo samo takrat, ko so sami.
• Največja napaka, ki jo lahko starši naredimo, je, da poskušamo otrokovo samozadovoljevanje popolnoma izkoreniniti. To pripelje do borbe za prevlado, ki jo bomo starši neizbežno izgubili. Ne označujte otrokovega samozadovoljevanja kot nekaj slabega, umazanega, grdega ali grešnega. Ne uporabljajte nobenih omejitev. Takšen pristop lahko privede samo do upora in po možnosti pozneje do spolnih zavračanj.

Samozadovoljevanje je popolnoma zdrav pojav, vse dokler ne vpliva na odnos s prijatelji in družino ali dokler ne vpliva na opravljanje drugih aktivnosti. Če se vam zdi, da ima otrok zaradi samozadovoljevanja neke težave, se posvetujte z otrokovim pediatrom.