Zakaj otroci pogosteje zbolevajo kot odrasli

Zakaj otroci pogosteje zbolevajo kot odrasli

Starši malih otrok vemo, da se je skoraj nemogoče prebiti skozi zimo, ne da bi otroci vsaj enkrat zboleli. Zakaj otroci pogosteje zbolevajo od odraslih, se je boleznim treba izogibati?

Čakalnice pri pediatrih so predvsem pozimi polne otrok, ki se jim cedi iz nosu in neprestano kašljajo. Nekateri zbolijo bolj pogosto, tudi osem do desetkrat na leto, zaradi česar se starši počutijo, kot da otroku neprestano brišejo nos.

Odrasli lahko sami sprejemamo odločitve, ki nam pomagajo ohraniti zdravje, otroci pa potrebujejo našo pomoč. Razumevanje, zakaj otroci pogosteje zbolijo, je prvi korak do njihovega boljšega zdravja.

Odpornost je pomembna

Imunski sistem, zapletena mreža tkiv, celic in organov, ki delujejo skupaj, je obramba našega telesa pred okužbami. Bele krvničke (levkociti) iščejo in uničujejo povzročitelje bolezni.

Ko se v telesu pojavijo antigeni (tujki), se odzovejo različne vrste celic, ki pri limfocitih sprožijo tvorjenje protiteles. Ta potem zaustavijo in uničijo vsiljivce. Ustvarjena protitelesa ostanejo v telesu in če se ponovno pojavi isti antigen, so že pripravljena.

Cepljenje na enak način preprečuje določene bolezni, saj omogoča telesu tvorjenje ustreznih protiteles.

Vsak se rodi z začetno, naravno odpornostjo, vrsto splošne zaščite. Pasivno imunost si telo začasno »izposoja« iz drugega vira, tako npr. mati z dojenjem »posreduje« dojenčku protitelesa, zaradi katerih je otrok imun na bolezni, ki jim je bila mati izpostavljena. Aktivna imunost telesa se razvija celo življenje, ko smo izpostavljeni različnim boleznim ali cepljeni proti njim.

Od »kako« do »zakaj«

Mlajši otroci pogosteje zbolijo od odraslih, ker še niso uspeli ustvariti potrebne imunosti na različne vrste virusov. Poleg tega veliko časa preživijo z drugimi otroki, ki so prav tako šele na začetku izgradnje svoje odpornosti.

Ko otroci kihajo in kašljajo, klice pristanejo na njihovih rokah in se preko dotikov (kar pogosto počnejo) prenašajo na druge otroke, tako kot tudi z deljenjem igrač. Mali otroci radi vse, kar dobijo, dajo v usta, kar klicam delo še dodatno olajša.

Popolnoma naravno je, da se dojenčki dotikajo vsega novega in zelo pogosto razne »grozne« stvari vtikajo v usta, saj tako spoznavajo svet okoli sebe. Veliko mater hitro zaustavi to »odvratno« vedenje. Vendar pa pomislite na tole, preden posežete po antibakterijskem milu, razkužilu za roke ali vlažnih robčkih – čeprav je pomembno biti čist, lahko večja izpostavljenost mikrobom kasneje v življenju zagotovi boljšo zaščito proti alergijskim motnjam.

Mikrobi

Alergijske motnje, kot so astma, ekcemi in sezonske prehranjevalne motnje, nastanejo, ko se telo pretirano odzove na antigene v okolju, dermatologi pa verjamejo, da se vzroki vedno večjega števila teh motenj skrivajo v preveč sterilnem okolju, kjer dojenčki niso izpostavljeni klicam in namesto da bi zgradilo močan imunski sistem, se telo preburno odzove.

Ta hipoteza, znana kot »higienska hipoteza«, nakazuje, da morajo otroci biti izpostavljeni raznim parazitom, bakterijam in virusom, da bi tako preprečili razvoj alergijskih motenj in avtoimunskih bolezni v odrasli dobi.

Tako kot dojenčkovi možgani za normalen razvoj potrebujejo stimulacijo in interakcijo, se tudi mladi imunski sistem krepi zaradi vsakodnevne izpostavljenosti raznim mikrobom, tako da se lahko uči in ustrezno prilagaja. Raziskave kažejo, da imajo tisti otroci, ki so še pred starostjo dveh let bili izpostavljeni več živalskim iztrebkom in so zato večkrat imeli drisko, manj vnetij v poznejši dobi. Vnetja so povezana s številnimi kroničnimi boleznimi odraslih, kot so bolezni srca, diabetes in Alzheimerjeva bolezen.

Večina mikroorganizmov, ki živijo v naših telesih, je v našem okolju že milijone let. Ker se način življenja skozi stoletja spreminja, se spreminjajo ali izginjajo tudi določeni mikroorganizmi, ki živijo v našem prebavnem traktu in skrbijo za našo prebavo.

Imunski sistem in antibiotiki

Prekomerna uporaba antibiotikov prav tako igra zelo pomembno vlogo pri slabljenju imunskega sistema. Do nedavnega so antibiotike rutinsko predpisovali in bolniki so jih zahtevali, tudi če ni bilo potrebe po tem, prisotni pa so tudi v hrani, ki jo jemo.

Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da obstajajo jasni znanstveni dokazi, da je prekomerna uporaba antibiotikov pri proizvodnji mesa največji vzrok za odporne seve škodljivih bakterij, kot so salmonela, E-coli in MRSA. Te odporne bakterije se lahko z živali na človeka prenesejo na različne načine, najpogosteje pa s hrano. Obstajajo že superbakterije, ki so zelo odporne na antibiotike in lahko povzročijo resne zdravstvene težave.

Ko torej pretirano skrbimo za čistočo otrokovega okolja in vsako smrkanje jemljemo kot smrtno nevarno bolezen, otroku odvzamemo priložnost zgraditi močan imunski sistem.

Tako kot pri večini stvari, tudi ohranjanje otrokovega zdravja in preprečevanje slabega zdravja v prihodnosti zahteva ravnovesje in dober odmerek zdrave pameti.

Matični mleček velja za najdragocenejši čebelji pridelek. Z njim je celo življenje hranjena čebela matica, ki preživi kar 15 generacij čebel delavk. Njegovo moč so poznali že faraoni v Starem Egiptu, ki so ga poimenovali kraljevski žele ali gelée royale.

Matični mleček je glavna učinkovina izdelka Gelée royale junior, ki so mu v Medexu dodali še tri naravne vitamine, ki  prispevajo k vzdrževanju naravne odpornosti otrok.