Vse prepogosto se še vedno sliši, da je prava mama tista mama, ki svojemu otroku da vse. Ki sebe postavi na zadnje mesto in bi se najraje raztrgala na tisoč koščkov, da bi lahko ugodila vsem. Ki poskrbi za vse in vsakega.

Tako lahko nastane nekakšen sindrom trpeče matere, ki si nase naloži vse preveč in je posledično nezadovoljna, razočarana in nesrečna. Otrokom skuša ponuditi vse in postavi svoje želje na stranski tir. Posledično lahko pride tudi do tega, da želi starš prek otroka doživeti vse česar sam ni mogel in še zdaj ne more. Da začne živeti skozi otroka.

Otroci vsekakor zahtevajo ogromno. Časa, pozornosti, pomoči, ljubezni, potrpežljivosti. A kje boste dobile energijo za vse to, če ne počnete nič drugega? Baterije samo praznite, a kdaj jih napolnite? S čim? S slabo vestjo, ker ste si za vikend vzele dopoldan zase, zagotovo ne.

Otrok bo imel veliko več od mame, ki bo zadovoljna s svojim življenjem in ki bo počela stvari, ki jo osrečujejo. Ki se bo zavedala, da lahko takrat, ko poskrbi zase, otroku ponudi veliko več. Veliko več, kot mama, ki mu bo na nezavedni ravni sporočala, koliko je žrtvovala zanj in čemu vse se je bila zanj pripravljena odpovedati, v zameno pa pričakovala večno hvaležnost. Kljub temu, da mu nameni čisto vsako minuto svojega dneva. Krivda, ki jo otrok ob tem čuti, ga namreč lahko spremlja celo življenje.

Neva in Kim Pletikos

Vabimo vas, da sodelujete v naši spletni anketi:

 Loading ...