Slovenske šole čakajo pomembne spremembe: kaj prinaša šolsko leto 2026/27?

Septembra 2026 se bo v slovenskih šolah začelo postopno uvajanje prenovljenih učnih načrtov. Spremembe ne bodo uvedene v vseh razredih naenkrat, prav tako se čez noč ne bo spremenil celoten način poučevanja.

Najprej bodo prenovljene učne načrte začeli uvajati učenci 1., 4. in 7. razreda osnovne šole, pri nekaterih predmetih tudi učenci 6. razreda. V srednjih šolah se bo uvajanje začelo v 1. letniku.

Kaj bo prenova pomenila za otroke in starše ter kaj je že znanega o nacionalnem preverjanju znanja v letu 2027?

Novi učni načrti se bodo uvajali postopoma

Prenova vključuje učne načrte za osnovne šole in gimnazije ter kataloge znanja pri splošnoizobraževalnih predmetih v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Do konca leta 2025 je bilo sprejetih oziroma določenih 250 prenovljenih programskih dokumentov, med njimi 60 učnih načrtov za osnovne šole in 140 učnih načrtov za gimnazije. Prenova se bo nadaljevala tudi v letih 2026 in 2027, zlasti pri izbirnih predmetih, prilagojenih programih in nekaterih novih učnih načrtih.

To pomeni, da se spremembe ne bodo povsod začele istočasno. Učenci, ki septembra 2026 ne bodo obiskovali enega od razredov, v katerih se začne uvajanje, bodo za zdaj večinoma nadaljevali delo po trenutno veljavnih učnih načrtih.

Kaj želijo s prenovo doseči?

Ministrstvo kot osrednje cilje prenove navaja boljšo povezanost učnih načrtov, večjo notranjo usklajenost vsebin, spodbujanje vključujočega izobraževanja in več možnosti za prilagajanje pouka učencem.

Pomembna novost so tudi skupni cilji, ki niso vezani samo na en predmet, ampak naj bi se razvijali pri različnih predmetih in na različnih stopnjah izobraževanja. Opredeljenih je pet večjih področij:

• jezik, državljanstvo, kultura in umetnost,
• trajnostni razvoj,
• zdravje in dobrobit,
• digitalna kompetentnost,
• podjetnost.

To ne pomeni, da bodo klasični šolski predmeti ali temeljno znanje izgubili pomen. Cilj je, da se poleg predmetnega znanja bolj načrtno razvijajo tudi spretnosti, pismenosti, vrednote in stališča, ki presegajo meje posameznega predmeta.

Ali bo manj učenja na pamet?

Iz uradnih dokumentov ni mogoče preprosto sklepati, da bo snovi manj ali da se učencem ne bo več treba učiti dejstev, pravil, obrazcev in pojmov.

Prenovljeni učni načrti pa so zasnovani ciljno in naj bi bili med seboj bolje povezani. Skupni cilji naj bi poleg akademskega znanja spodbujali tudi razvijanje različnih veščin, spretnosti in pismenosti.

V praksi bi to lahko pomenilo več povezovanja znanja, razlaganja postopkov, utemeljevanja odgovorov in uporabe naučenega v različnih okoliščinah. Kako se bo to dejansko izvajalo, pa bo odvisno od posameznega predmeta, šole, učitelja, učnih gradiv in usposabljanja strokovnih delavcev.

Kaj pomeni digitalna kompetentnost?

Digitalna kompetentnost je eno od petih področij skupnih ciljev prenove. To ne pomeni nujno samo več časa pred računalniki ali tablicami.

Gre širše za razvijanje znanja in spretnosti, ki jih otroci potrebujejo v digitalnem okolju. Mednje lahko sodijo smiselna in odgovorna uporaba tehnologije, iskanje ter presojanje informacij, ustvarjanje digitalnih vsebin in razumevanje tveganj pri uporabi spleta.

Natančen način vključevanja digitalnih kompetenc bo določen v posameznih učnih načrtih in pri izvajanju pouka.

Več pozornosti zdravju in dobrobiti

Med skupnimi cilji je tudi področje zdravja in dobrobiti. To kaže, da želi prenova v učne načrte bolj sistematično vključiti vsebine in cilje, povezane s telesnim ter duševnim počutjem otrok.

Vendar to samo po sebi še ne pomeni, da bo avtomatično manj domačih nalog, ocenjevanja ali šolskih obremenitev. Uradni dokumenti takšne splošne obljube ne dajejo.

Kako bo področje zdravja in dobrobiti vključeno v vsakodnevno delo, bo odvisno od konkretnih učnih načrtov, didaktičnih priporočil in njihovega izvajanja v šolah.

Učitelji se na spremembe že pripravljajo

Zavod RS za šolstvo izvaja usposabljanja, namenjena uvajanju prenovljenih učnih načrtov in drugih programskih dokumentov v vzgojno-izobraževalno delo.

To je pomembno, saj samo sprejetje novega učnega načrta še ne pomeni, da se bo pouk takoj povsod spremenil na enak način. Učitelji bodo morali nove cilje povezati z načrtovanjem pouka, preverjanjem znanja in izbiro učnih gradiv.

Kateri učenci bodo leta 2027 pisali NPZ?

Nacionalno preverjanje znanja bodo še naprej opravljali učenci 3., 6. in 9. razreda.

NPZ v 3. razredu

Učenci 3. razreda opravljajo preverjanje iz:

• materinščine,
• matematike.

Materinščina je praviloma slovenščina, na narodnostno mešanih območjih pa je lahko italijanščina ali madžarščina.

NPZ v 6. razredu

Učenci 6. razreda opravljajo preverjanje iz:

• materinščine,
• matematike,
• tujega jezika.

Kot tuji jezik se preverjata angleščina ali nemščina, odvisno od programa in jezika, ki se ga učenci učijo.

NPZ v 9. razredu

Učenci 9. razreda opravljajo preverjanje iz:

• materinščine,
• matematike,
• tretjega predmeta.

Tretji predmet ni enak za vse osnovne šole. Minister v septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete ter določi, kateri tretji predmet bodo učenci pisali na posamezni šoli.

Tretji predmeti za NPZ 2027 še niso določeni

Za NPZ v letu 2027 za zdaj še ni uradno objavljeno, kateri največ štirje predmeti bodo izbrani kot tretji predmet za devetošolce.

Med možnimi predmeti so lahko na primer biologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija, tuji jezik, glasbena ali likovna umetnost, šport ter domovinska in državljanska kultura in etika. To pa ne pomeni, da bodo prav ti predmeti tudi izbrani za leto 2027.

Starši in učenci bodo zanesljivo informacijo dobili šele po objavi ministrovega sklepa in določitvi predmeta za posamezno šolo.

Ali bodo novi učni načrti vplivali na NPZ?

Državni izpitni center že objavlja strukture in opise nekaterih preizkusov za šolsko leto 2026/27. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da se bo celoten NPZ zaradi prenove učnih načrtov naenkrat bistveno spremenil.

Ker se novi učni načrti uvajajo postopoma, bo moralo biti tudi preverjanje znanja usklajeno s tem, po katerih učnih načrtih se je posamezna generacija dejansko izobraževala.

Starši naj zato pri pripravah na NPZ spremljajo predvsem uradne informacije šole in Državnega izpitnega centra.

Ali bo treba kupiti nove učbenike?

Prenova učnih načrtov bo postopoma vplivala tudi na učbenike, delovne zvezke in druga učna gradiva. Vendar starši ne bi smeli vnaprej sklepati, da bodo morali septembra kupiti popolnoma nova gradiva za vse predmete.

Šola bo starše obvestila, katera gradiva bodo učenci potrebovali. Zato je smiselno počakati na uradni seznam šole in ne kupovati učbenikov ali delovnih zvezkov vnaprej.

Nekatera obstoječa gradiva bodo morda še naprej uporabna, druga pa se bodo morala prilagoditi prenovljenim učnim načrtom.

Kaj lahko starši naredimo?

Otroka ni treba vnaprej pripravljati na »popolnoma nov šolski sistem«, saj se spremembe uvajajo postopno.

Koristno pa je spodbujati učne navade, ki otroku pomagajo ne glede na učni načrt:

• redno branje,
• razumevanje navodil,
• razlaganje odgovorov s svojimi besedami,
• preverjanje informacij,
• povezovanje naučenega z vsakdanjimi primeri,
• postavljanje vprašanj,
• postopno razvijanje samostojnosti.

Ko otrok naredi napako, mu ni treba takoj povedati pravilnega odgovora. Včasih je koristneje vprašati: »Kako si razmišljal?«, »Kje si se ustavil?« ali »Kako bi lahko preveril rešitev?«

Tak način pogovora otroku pomaga razvijati razumevanje in ne samo pomnjenja odgovora.

Septembra se ne bo spremenilo vse

Najpomembnejše sporočilo za starše je, da se septembra 2026 celoten šolski sistem ne bo nenadoma postavil na glavo.

Prenovljeni učni načrti se bodo uvajali po razredih in postopoma. Otroci bodo še vedno obiskovali šolske predmete, pridobivali ocene, pisali preizkuse in usvajali temeljno znanje.

Spremeniti se želi predvsem način, kako so učni cilji med seboj povezani in kako se poleg predmetnega znanja razvijajo širše spretnosti ter kompetence.

Kako uspešna bo prenova, se bo pokazalo šele pri njenem dejanskem izvajanju v učilnicah. Za starše bo zato pomembno, da spremljajo obvestila svoje šole in uradne informacije, saj vse podrobnosti za šolsko leto 2026/27 še niso določene.

Viri

• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: Prenova sistema vzgoje in izobraževanja
• Državni izpitni center: Predmeti nacionalnega preverjanja znanja
• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: Učbeniki in učbeniški skladi