Otroci beguncev imajo pravico do izobraževanja
Šele takrat, ko neka država resnično verjame v otroške sanje, lahko pride do največjega napredka v izobraževanju beguncev
Med poletnimi počitnicami, še preden sem odšel v peti razred, smo s starši odpotovali v Indijo, da bi nekaj časa preživeli skupaj s sorodniki. Spomnim se, da smo po dobrih dvajsetih urah potovanja starši in jaz bili zelo izčrpani. Toda namesto prepotrebnega počitka smo se odločili, da prej obiščemo mamino priljubljeno restavracijo in uživamo v tradicionalnih indijskih jedeh. Ko smo se namestili, je desetletnik po imenu Ram prišel do naše mize. Ko sem zagledal fanta, približno svojih let, sem se zasmejal. Za trenutek sem pomislil, da bi lahko Ram bil moj novi najboljši prijatelj.
Vendar so se načrti in ideje, kaj bi se lahko vse skupaj igrala, v sekundi razblinili, ker je bil Ram v resnici naš natakar. Zaposlen, resen, osredotočen, daleč od brezskrbnega obraza fanta, ki uživa v čarih otroštva. Potem smo naročili hrano. Ram je hitro odšel v kuhinjo. Vrnil se je nekoliko minut kasneje z napačnim naročilom. Ko so ga moji starši vljudno opozorili, da je pomota, se je takoj opravičil in se vrnil v kuhinjo. Ko se je vrnil nazaj k naši mizi, je prinesel hrano, ki smo jo naročili, fantove oči pa so bile rdeče od solz. Ko so ga moji starši vprašali, kaj se je zgodilo, je zamrmljal, da ga je vodja restavracije zmerjal, ker ni bil dovolj koncentriran.
Bilo mi je izredno neprijetno, pa čeprav sem bil zelo lačen, nisem mogel ta večer okusiti ničesar. Ko smo plačali račun, sem malo naivno vprašal Rama, zakaj dela kot natakar, namesto da je v šoli kot vsi ostali otroci. Rekel mi je, da so njegovi starši begunci iz Kašmirja in zato ni v položaju, da bi obiskoval redno šolo.
Med šolanjem so moji učitelji vedno govorili, da je izobraževanje »darilo, ki ti ga nihče ne more vzeti«. Na žalost otroci beguncev kot je Ram, pogosto ne morejo uživati v tem dragocenem daru.
Kaj pomeni biti otrok begunca?
Preden sem sploh poskušal pogledati na številne težave, s katerimi se soočajo begunci, sem se moral najprej naučiti, kaj pomeni izraz begunec. Ko sem raziskoval internet, sem odkril, da Konvencija Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951 določa, da je begunec vsak, ki se zaradi utemeljenega strahu pred pregonom zaradi svoje rase, vere, nacionalnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali svojih političnih prepričanj nahaja izven domovine in kdor ne more ali zaradi tega strahu ne želi, da ga domovina zaščiti. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) ocenjuje, da je na svetu trenutno 60 milijonov razseljenih oseb. Večina jih potuje v zahodno Evropo iz Sirije in Libije.
Otroci beguncev ne hodijo v šolo
Potem ko je makedonska policija 22. Avgusta ponovno odprla meje z Grčijo, je 7000 moških, žensk in otrok vstopilo v Srbijo na svoji poti v zahodno Evropo. Pričakuje se, da bo skupaj okoli 5 milijonov beguncev prečkalo Srbijo. Ne preseneča dejstvo, da države kot so Jordanija, Libanon in Turčija, v katerih se nahaja večina beguncev, borijo, da bi jim zagotovili najosnovnejša sredstva za preživetje – nastanitev in hrano.
Nezagotavljanje izobraževanja za sto tisoče otrok beguncev je sistemski problem, ki bo imel negativen učinek na gospodarstvo in dobro počutje vseh teh ljudi. Otroci beguncev ne obiskujejo šole iz več razlogov. Zaradi vrzeli v izobraževanju zaradi težkega življenja na konfliktnem območju ti otroci pogosto zelo zaostajajo za svojimi vrstniki. Če se želijo priključiti in vse nadoknaditi, dopolnilno izobraževanje v svojem materinem jeziku ni na voljo. Nekateri programi, ki so primerni, pa so predragi.
Ta situacija je povzročila porast otroškega dela. Ni redkost, da so otroci, mlajši od 12 let, prisiljeni opravljati težka fizična dela po 16 ur dnevno. Zato kot najstniki nimajo potrebnega znanja in spretnosti, s katerimi bi si lahko zagotovili izobrazbo, napredovanje v karieri in usposabljanje.
Namesto tega nosijo breme odgovornosti do članov svoje družine. Na koncu potem takšne družine tonejo vse globlje v revščino. Ker še ni opaziti prenehanja vojne v Siriji in Libiji, so ti narodi v nevarnosti, da bodo proizvedli celo generacijo nepismenih državljanov.
Strategija za spodbujanje izobraževanja med begunci
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je spoznal pomen izobraževanja in razvil strategijo treh točk s ciljem izboljšati izobraževanje med begunci:
- Izboljšati pristop in akademske dosežke med otroci beguncev, s poudarkom na zagotavljanju ustreznega učnega okolja, kakovosti izobraževanja, zgodnjem razvoju otrok in pospešenemu programu učenja
- Povečati dostop do nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja po zaključku osnovne šole.
- Razširiti možnosti terciarnega izobraževanja za begunce preko štipendij za fakultete v državah, ki so begunce sprejele in z učenjem na daljavo.
Številne nevladne in humanitarne organizacije, vključno z Novak Đoković Fundacijo, pomagajo ali vplivajo na zavest ljudi glede tega vprašanja, da bi lahko dosegli cilje UNHCR-ja. Ključnega pomena tako za svetovne voditelje kot za begunce pa je, da dojamejo, da je izobraževanje nuja, ne pa luksuz.
Izobraževanje predstavlja izbiro, ali bo Ram nadaljeval z življenjem v revščini do konca svojega življenja ali pa bo imel možnost napredovati v karieri. Ram tega kot otrok ne more razumeti, medtem ko mnogi politiki še naprej ostajajo ravnodušni do težav, s katerimi se begunci dnevno soočajo. Šele takrat, ko neka država resnično verjame v otroške sanje, lahko pride do največjega napredka v izobraževanju beguncev.