Zakaj so nasilneži v OŠ zaščiteni?

Zakaj so nasilneži v OŠ zaščiteni?

Piše Neva Strel Pletikos, univ. dipl. pedagoginja in sociologinja

Zgrožena sem spremljala, kaj se je dogajalo v zvezi z ravnateljem Dušanom Mercem. Ogorčena sem, da se s človekom, ki je zaščitil dekleti, tako ravna. Kot da zgodba o nasilnem dejanju sploh ni pomembna. Poudarek je o nasilnežih, ki imajo več pravic kot žrtve.

Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli v 2. členu pravi: »Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Šola pred izrekom vzgojnega opomina uporabi ukrepe, določene z vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda.
Vzgojni opomin se lahko izreče za kršitve, ki so storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole.«

V 8. členu istega pravilnika je zapisno, citiram: »Šola starše učenca, ki mu je izrečen drugi vzgojni opomin v posameznem šolskem letu, obvesti o tem, da lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu prešola na drugo šolo brez soglasja staršev, v skladu s 54. členom Zakona o osnovni šoli.«

Šola na podlagi Zakona o OŠ pripravi pravila šolskega reda, vendar z vzgojnimi ukrepi ni mogoče omejiti pravic učencev (povzeto od 5. do 13. člena Zakona o OŠ in od 50. do 57. člena Zakon o OŠ).
Citiram 50. člen: »Učenec ima pravico obiskovati pouk oziroma se udeleževati drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.«

Ravnatelj Dušan Merc naj bi s svojim ravnanjem kršil pravice otrok, kršil je 50. člen Zakona o OŠ. In to je sporno. Njegova odločitev v zvezi z nasilnim ravnanjem dveh devetošolcev je razlog za kazenski pregon.
Kdo je kršil/zaščitil pravice deklic? Zgoraj navedeni členi predpisujejo, da moramo v šolah upoštevati vse posebne potrebe, ki jih imajo učenci, in upoštevati, da ima vsak otrok pravico obiskovati osnovno šolo.
Tukaj pa se v praksi zatakne. Kateri otroci imajo posebne potrebe? Katere dolžnosti imajo otroci, ki imajo pravico do obiskovanja OŠ?

Inkluzija je prinesla v šolski prostor veliko dobrega. Vendar so med otroki s posebnimi potrebami tudi otroci, ki jim v laičnem jeziku lahko rečemo, da niso vzgojeni, da nimajo privzgojenih etičnih in moralnih norm in nimajo privzgojenih socialnih veščin. Vemo, da se vzgoja prične doma, v družinskem krogu.
Otroke, ki niso opremljeni z zgoraj omenjenimi veščinami, zakonodaja in stroka uvrščata med otroke s posebnimi potrebami. Ti otroci hitro dobijo diagnozo hiperaktivnosti ali čustveno-vedenjskih težav. Seveda ima otrok čustveno-vedenjske težave, če se v šolskem prostoru prvič sreča s pravili, redom, strukturo, prvič mora počakati, da lahko zadovolji svoje potrebe, prvič mu niso izpolnjene vse želje. Ti otroci ob vstopu v šolo in kasneje doživljajo hudo čustveno stisko.

Prilagoditve in spremljevalci tem otrokom največkrat niso v korist, saj jih pogosto ne sprejemajo in zato ti otroci ne nadomestijo primanjkljajev, ki izhajajo iz družinskega okolja. Skoraj ni šole v Sloveniji, ki ne bi imela za posameznega otroka spremljevalca. Seveda so otroci, ki spremljevalca zaradi svoji posebnih potreb potrebujejo. Mi govorimo o spremljevalcih, ki »varujejo« druge otroke pred »nasilnežem«. Katere pogoje mora izpolnjevati spremljevalec? Kdo ga plačuje? Z odgovori na ta vprašanja bi se morala oglasiti stroka in zakonsko urediti nedoslednosti.
Osnovna šola je edina ustanova, edina institucija v naši državi, ki je za otroke obvezna. Tudi služenje vojaškega roka ni več obvezno. Obiskovanje OŠ je pravica, piše v zakonodaji, je obvezna in prinaša tudi dolžnosti. Ali so v zakonodaji dovolj jasno opredeljene tudi za starše in otroke?

Strokovnjaki v pedopsihiatričnih ambulantah ne zmorejo pokriti vseh potreb, ki jih imajo otroci v sodobnem času. Hkrati ne poznajo dela v praksi, dela v šolah. Ne morejo nuditi otrokom in staršem toliko pomoči, kot je le-ti potrebujejo. Zato so pogosto neučinkoviti. Pedopsihiater predpiše terapijo otrokom s čustveno-vedenjskimi težavami, vendar jo njihovi starši lahko odklonijo. Če so otroci napoteni na Pediatrično kliniko – pedopsihatrični oddelek, gredo tja prostovoljno, vendar so lahko odpuščeni, če strokovnjaki ocenijo, da ne sodelujejo ustrezno.

V tem primeru se ti otroci vrnejo brez ustrezne obravnave v redno OŠ, saj imajo pravico obiskovanja le-te. Starši imajo dolžnost poskrbeti, da otrok obiskuje pouk.

Otroci s čustveno-vedenjskimi težavami in njihovi straši so napoteni na CSD. Pomoč lahko odklonijo.
V tem primeru se ti otroci spet vrnejo brez ustrezne obravnave v redno OŠ, saj imajo pravico obiskovanja le-te. Starši imajo dolžnost poskrbeti, da otrok obiskuje pouk.

Ti otroci in njihovi starši so preko CSD napoteni v vzgojni zavod, če se z namestitvijo strinjajo in se otroci v zavodu držijo dogovorov. Ko se jih ne …

V tem primeru se ti otroci ponovno vrnejo brez ustrezne obravnave v redno OŠ, saj imajo pravico obiskovanja le-te. Starši imajo dolžnost poskrbeti, da otrok obiskuje pouk.
Ti otroci in njihovi straši so lahko napoteni v Mladinsko zdravilišče RKS Debeli rtič. Če se držijo dogovorov … Če se jih ne …

V tem primeru se ti otroci vrnejo brez ustrezne obravnave v redno OŠ, saj imajo pravico obiskovanja le-te. Starši imajo dolžnost poskrbeti, da otrok obiskuje pouk.

Ti otroci in njihovi straši so lahko napoteni v Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna. Če so v času bivanja v zdravilišču nasilni, jih pošljejo domov …

V tem primeru se ti otroci vrnejo brez ustrezne obravnave v redno OŠ, saj imajo pravico obiskovanja le-te. Starši imajo dolžnost poskrbeti, da otrok obiskuje pouk.

In ko vse institucije odpovedo, ostane osnovna šola z ravnateljem na čelu in z žrtvami v razredu sama. Starši, ki zagovarjajo otrokovo neprimerno vedenje, pozovejo inšpekcijo. Inšpektorji pregledajo dokumentacijo, datume na vzgojnih ukrepih … Res si vzamejo čas! Nato naložijo ravnatelju, da pomanjkljivosti v »papirjih« odpravi. Morda dobi kdo izmed strokovnih delavcev kot ukrep celo nadzor nad svojim delom ali pa mora urediti dokumentacijo. Pogosto zaradi proceduralne napake vzgojni ukrep »pade« in » nasilneži« nadaljujejo s svojimi nasilnimi pohodi po šoli. Imajo pravico, veliko pravico, in veliko možnost, da nadaljuje s svojim vedenjem.

Osnovna šola pa ostaja sama. Ravnatelj, svetovalni delavci in učitelji se dnevno soočajo s temi otroki, ko se vrnejo »po obravnavi, terapijah« nazaj v redno osnovno šolo, ker so bili v času obravnave oz. terapij »vrženi« iz vseh institucij, kajti vsak otrok ima pravico obiskovanja pouka v redni osnovni šoli. Šole pa nimajo moči, nimajo mehanizma, da bi lahko obvladovale nezavidljivo situacijo, lahko le ščitijo žrtve. Žrtve in njihovi starši pogosto ne spregovorijo, starši žrtev ostajajo tiho. Le kdo jih bo zaščitil, če se oglasijo?

Učenci, strokovni delavci in ravnatelji OSTAJAMO Z NASILNEŽI SAMI. Ti »nasilneži« dnevno prekinjajo izobraževalni proces. Imajo namreč pravico do osnovnošolskega izobraževanja. To pravico jim podeljuje neučinkovita zakonodaja.

V tem primeru je vse vzgojno delovanje, prav tako vsi vzgojni opomini, metanje peska v oči. Zakonodaja predvideva možnost prešolanja na drugo šolo ob tretjem opominu. Ali je v primeru tako težavne vzgojne situacije sploh izvedljivo? Nobena šola ne želi sprejeti učenca s tremi vzgojnimi opomini. Ali je to sploh učinkovito vzgojno delovanje? Ko se kljub tretjemu opomini zgodi (kar je v večini tovrstnih primerov), da do prešolanja ne pride, postanejo kar naenkrat ostali učenci v oddelku oz. na šoli potencialne žrtve.
Starši žrtev in drugi otroci v oddelku oz. na šoli so tiho, ker se bojijo nasilneža. Tudi učitelji so pogosto tiho. Pri vseh pa se slej ko prej kažejo psihosomatske težave.

Zakonodaja pa ščiti nasilneže!

Ali si res vsi zatiskamo oči in kršimo pravice žrtev? Tudi oni imajo pravico do VARNEGA, OBVEZNEGA osnovnega šolanja.

Podporo dajem gospodu Dušanu Mercu, podpiram njegovo ravnanje, zaščitil je deklici in javno obsodil nedopustno vedenje dečkov, ki sta izvajala SPOLNO NASILJE in tako kršila pravico slehernega posameznika do spolne nedotakljivosti.

Gospoda ministra Pikala pa pozivam k ukrepanju po spremembi zakonodaje, ki bo ščitila vse učence in ki bo dovoljevala, da tudi redna, obvezna OŠ prepove obiskovanje pouka učencu, ki s svojim vedenjem krši osnovne človekove pravice ostalih učencev.

Kje je ostala zdrava pamet?
Zakaj ima več pravic nasilnež kot žrtev?

Neva Strel Pletikos

Neva Strel Pletikos

Sem univ.dipl.pedagog, prof.sociolog, transakcijska analiza – counsulter, NLP – praktik coach, s končnami dvoletnim usposabljanjem iz teorije izbire.

Vabljeni na mojo stran cor.si

Rezervirajte si termin za 20 minutno brezplačno svetovanje po telefonu. Ponujamo pa tudi druge oblike svetovanj glede vzgoje oziroma učnih težav. Prijavite se na naslov info@cor.si.
Neva Strel Pletikos
Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor