Pomoč ali podpora otroku pri učenju

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Pomoč ali podpora otroku pri učenju

Piše Lea Čerin

POMOČ ali PODPORA? Med njima je velika razlika.

Pomoč pomeni, da naredim namesto otroka, podpora pomeni, da otroka usmerjam, da naredi sam. Ko gre za učenje, to pomeni, da otroku najprej nudim pomoč (pokažem kako), potem nudim podporo (usmerjam, da naredi sam). Odvisno od starosti otroka in zrelosti.

Otrok je v petem razredu. Pričakujemo, da ve, zakaj so potrebne domače naloge; zakaj se mora vsak dan učiti sproti; pričakujemo, da ve, kako naj se uči sproti (saj mu tudi večkrat povemo); pričakujemo, da ve, kako naj se uči (za nas to ni predstavljalo težave, zakaj bi našemu otroku); pričakujemo, da bo vedel, kdaj se mora začeti učiti za test (in žugamo, ko voda teče v grlo zadnji dan); pričakujemo, da bo strasten bralec (saj smo tudi mi »požirali« knjige); pričakujemo, da bo znal pripraviti plakat, govorni nastop (saj ima za to navodila), pričakujemo, da ga bodo vsi predmeti zanimali in ne razumemo, kako da matematika kar ne gre in ne gre (bila pa je naš najljubši predmet) …

To je le nekaj pričakovanj, ki so odraslim lahko samoumevna, otrokom žal ne. In nanje bomo pogledali z nekoliko drugačnega zornega kota (možnosti pa je seveda lahko še veliko več). Prosim … gre za povzetek razmišljanj otrok, katerih namen je, da v nas/vas prebudijo RAZUMEVANJE določenih vedenj ali dejanj otrok. Šele ko razumemo ozadje nedelanja domačih nalog ali odpora do učenja, lahko ponudimo pomoč oz. podporo.

Domače naloge – večini predstavljajo izgubo časa, le redki jo razumejo kot utrjevanje snovi. “Če si med poukom zapomnim vse, kar je potrebno (in mogoče še kaj več in to večkrat celo dokažem z ustreznim znanjem), mi domača naloga lahko predstavlja celo »kazen«, ker med poukom poslušam in sodelujem”.

Sprotno učenje in vsak dan – “zakaj že? Saj nič ne sprašujejo in nič ne pišemo” Večina otrok živi za ta trenutek, tukaj in zdaj, … in učiti se zato, “da bom kasneje imel manj snovi in več časa”, je le redkim blizu. Sicer pa, “dopoldne preživim v šoli vsaj 6-7 ur (brez dodatnega ali dopolnilnega pouka), delam domačo nalogo še 1 uro ali več, … enostavno zmanjka energije za učenje. Ker je dolgočasno, me učenje ne mika. Raje kot to, grem na igrišče, gledam televizijo, … Učil pa se bom potem, ko pride čas ocenjevanj. Če bi želel vsak dan sproti predelati učno snov, to pomeni še vsaj dodatno uro ali dve učenja. Učim pa se tako, da berem in ponavljam. Misli mi hitro uidejo drugam, zato se čas učenja še podaljša.”

Kdaj se začeti učiti za test – “ponavadi se začnem učiti dva dni pred testom, včasih tri. Vedno mi zmanjka časa, ker imam še treninge ali glasbeno šolo. Za test izvemo dva tedna prej, in vedno mislim, da je časa še dovolj. Če se začnem že zdaj učiti, bom do testa večino snovi že pozabil (pa sem spet na začetku). Ne vem, kako se organizirati, da bom predelal vse in hkrati pokazal znanje. Najti moram pravi trenutek, ne prekmalu in ne prepozno”.

Na kaj pomislijo ob besedi »učenje«?
Njihovi odgovori: branje, pisanje, testi, ocenjevanje, zvezki, učbeniki, učiteljice, sošolci, ponavljanje, spraševanje, dolgčas, utrujajoče, sedenje, miza, dolgotrajno, gledanje v steno, malo časa za ostale stvari …

Včasih je dovolj samo poslušati in jim dovoliti, da na glas izrazijo svoje občutke in misli o učenju. Se vzdržati (odraslih) pripomb, kaj bi morali misliti in kaj bi morali narediti. Odpremo prostor brez cenzure … dovoljene so vse besede in misli.

Vzemite si čas in otroke vprašajte: kaj ti pride na misel, ko slišiš besedo »učenje«?

In potem: kakšno učenje pa bi si želel-a?

Če želite kaj vprašati pedagoginjo Leo Čerin, lahko to narediti v fb skupini Odgovornem starševstvu, kjer pravkar gostuje. 🙂

Lea Cerin

Lea Cerin

Sem žena in mama trem deklicam ter ustanoviteljica Rumene hiške. Otrokom in staršem svetujem pri učenju, da bo le-to učinkovito in zabavno. Vsak otrok ima svoj naravni način učenja. Če ga pri učenju upošteva, je le-to bolj uspešno. Če so otroci pri učenju bolj uspešni, pa so tudi bolj zadovoljni sami s seboj. Cilj Rumene hiške je otroke naučiti predvsem samostojnega učenja, na sebi lasten in zabaven način.
Lea Cerin
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Lea Cerin

Lea Cerin

Sem žena in mama trem deklicam ter ustanoviteljica Rumene hiške. Otrokom in staršem svetujem pri učenju, da bo le-to učinkovito in zabavno. Vsak otrok ima svoj naravni način učenja. Če ga pri učenju upošteva, je le-to bolj uspešno. Če so otroci pri učenju bolj uspešni, pa so tudi bolj zadovoljni sami s seboj. Cilj Rumene hiške je otroke naučiti predvsem samostojnega učenja, na sebi lasten in zabaven način.

Dodaj odgovor