Ne učite svojih otrok …
Odlični italijanski kantavtor Giorgio Gaber je v svoji pesmi”Non insegnate ai bambini” (Ne učite svojih otrok) zapisal tudi nasvete, ki vam jih prinašamo v spodnjih vrsticah. Preberite jih, razmislite in upoštevajte nasvete, če se vam zdijo primerni.
Otrok bo rekel »hvala« zato, ker je slišal, da je to način, kako se odrasli odzivajo na prijaznost in ne zato, ker ste vi rekli, da je tako treba.
Otrok se brez strahu premika v prostoru, brez vaše podpore, ker je prepričan, da boste ob njem, ko vas bo potreboval.
Otrok joče, ko začuti bolečino, a bolj zaradi tega, ker se je ustrašil, kot zaradi same bolečine.
Otrok je bitje razmišljanja, polno dostojanstva, ponosa, želje po samostojnosti. To si zapomnite in se spomnite vedno, ko vas bo otrok prosil, da »mu pomagate, da nekaj naredi SAM« – ne naredite tega namesto njega, ampak mu pomagajte.
Ko otrok zdrsne in pade, čeprav ste mu rekli, naj ne teče po spolzkem betonu, ga ne kregajte in govorite, kako ste mu lepo rekli, da ne sme teči«. To je zelo kruta vzgoja – grajati nekoga, ki je naredil napako in se pri tem še udaril. Še toliko bolj, če je to otrok, ki rad teče, se igra in spoznava nove stvari. V tem trenutku bi morali otroka objeti in mu biti podpora, prav tako koti vi, ko padete, rabite nekoga, ki vam bo pomagal vstati in vam biti opora.
Otroku ni treba vzeti v roke knjigo, ker je dobil navodilo, da to naredi (to je najučinkovitejši način, kako zasovražiti učenje), ampak zato, ker je obkrožen s knjigami, zato, ker se je od mame in očeta naučil, da je branje pomembno, zato, ker je videl mamo in očeta brati vsak dan, zato, ker ga vodi radovednost po spoznavanju novih stvari, za katere ni še nikoli slišal in ki se skrivajo med temi platnicami.
Otrok bo verjel v vile, če bo mislil, da vanje verjamete tudi vi.
Otrok bo verjel v ljubezen, če bo rasel z njo, pa četudi ljudje, ki ga vzgajajo, niso njihovi starši. Če otrok raste v okolju, kjer vladata pretvarjanje in lažna ljubezen, bo odrasel v človeka, ki se boji občutkov in jih ne želi pokazati.
»Nisem nervozna, ti me zdaj nerivraš!« je stavek, ki ga NIKOLI ne smete izgovoriti.
Zelo aktiven otrok skriva v sebi ogromno energije – dovolite mu, da jo porabi, ne silite ga, da se umiri in zatira svoje potrebe po aktivnosti. Poskusite biti čim bolj pogosto v naravi.
Preveč čist in urejen otrok ni srečen otrok – zemlja, blato, pesek, lužice, živali, sneg – vse to so stvari, po katerih otrok hrepeni biti v stiku. Dovolite mu to, pa čeprav za ceno uničenih hlač. Nove hlače boste že nekako kupili, otrokovega veselja pa ne morete.
Otrok, ki se oblači v kombinacijah rdeče, modre in rumene barve, ni oblečen neokusno. To je otrok, katerega starši dovoljujejo, da počasi gradi svoj okus in stil.
Otrok postavlja milijon vprašanj. Na vse ne boste imeli odgovora. Ko pride do tega, samo recite »ne vem, a se bom potrudila, da najdem odgovor zate.« To je veliko bolje, kot da se poskušate izvleči z izmišljenimi odgovori. Otrok bo to čutil in sledila bodo podvprašanja, na katera ne boste mogli odgovoriti.
Ko ste žalostni, ne dajajte na obraz maske ali z nasmehom skrivajte melanholije. Otrok čuti bolečino, vidi jo v vaših očeh. Ko mu vi govorite nekaj, vaše oči in drhtenje glasu pa drugo, bo otrok postal zmeden. Na pravi način mu pojasnite, zakaj ste žalostni, na način, ki ga bo razumel. Resnica je vedno boljša od laži, še posebno, če vemo, da bo otrok laž prepoznal.
V trenutkih, ko se življenje zakomplicira, ko nastanejo težave, ki izgledajo nerešljive, bo otrok imel občutek, da je vse to njegova krivda. Naj bodo težave še tako velike, vaša naloga je, da nikoli ne pozabite na otroka in njegove občutke in da mu vedno, znova in znova poveste, da ga imate radi in da za nič ni on kriv.
Otrok potrebuje zaupanje, vendar zapomnite si – vi ste njegov starš, ne njegov prijatelj.
Otrok je največji čudež, največje darilo, ki ga lahko dobite, zato pazite nanj ljubosumno in skrbno.
Ne učite otroka, da jim lastna morala lahko škodi. Ne peljite jih po že uhojenih poteh življenja, če želite, da doživijo njegove čare. Ni vse v varnosti!
Ne učite jih, ampak jim pomagajte, da sami zgradijo svoje razmišljanje in svojo dušo. Vedno bodite blizu, ker zaupanje in ljubezen sta vse, vse ostalo sta le dim in prah.