Bronhospazem pri otroku: kako ga prepoznati in kdaj je treba hitro ukrepati

Otrok začne nenadoma kašljati, pri izdihu zaslišite piskanje, diha hitreje kot običajno ali pravi, da ga tišči v prsih. Takšni znaki starše razumljivo prestrašijo. Eden od možnih razlogov je bronhospazem – stanje, pri katerem se mišice okoli dihalnih poti skrčijo, bronhiji pa se zožijo.

Zrak zaradi tega težje potuje v pljuča in predvsem iz njih. Otrok lahko začne dihati hitreje, kašljati ali piskati, pri izrazitejšem bronhospazmu pa se lahko vidno trudi za vsak vdih. Bronhospazem ni samostojna bolezen, temveč odziv dihalnih poti, ki se lahko pojavi pri astmi, virusni okužbi, alergijski reakciji, telesnem naporu ali izpostavljenosti dražečim snovem.

Pomembno: težkega dihanja pri otroku ne poskušamo ocenjevati samo po zvoku kašlja. Če otrok diha z naporom, pomodreva, ne more govoriti ali piti oziroma deluje izčrpano, potrebuje takojšnjo medicinsko pomoč.

Kaj je bronhospazem?

Bronhiji so dihalne poti, po katerih zrak potuje proti pljučem. Njihove stene obdajajo gladke mišice. Pri bronhospazmu se te mišice nenadoma skrčijo, zaradi česar se notranjost dihalnih poti zoži.

Poleg krčenja mišic je lahko prisotno tudi otekanje sluznice in povečano nastajanje sluzi. Vse skupaj še dodatno ovira pretok zraka. Težava je pogosto izrazitejša pri izdihu, zato se lahko pojavi značilno žvižganje oziroma piskanje.

Pri majhnih otrocih je lahko že manjše zoženje dihalnih poti precej opazno, saj so njihovi bronhiji že po naravi ožji kot pri odraslih. Kljub temu vsako piskanje še ne pomeni astme in vsaka okužba dihal ne povzroči bronhospazma.

Kakšni so simptomi bronhospazma pri otroku?

Bronhospazem se pri otrocih ne kaže vedno enako. Pri nekaterih se začne z dražečim kašljem, pri drugih starši najprej opazijo piskanje ali hitro dihanje. Včasih je kašelj edini izrazitejši znak.

Najpogostejši simptomi so:

• piskanje ali žvižganje, predvsem med izdihom,
• nenaden ali vztrajen kašelj,
• hitrejše dihanje,
• občutek stiskanja ali bolečine v prsih,
• otežen in podaljšan izdih,
• zadihanost med govorjenjem, hojo ali igro,
• nemir, razdražljivost ali prestrašenost,
• utrujenost zaradi povečanega dihalnega napora.

Pri dojenčku, ki še ne zna povedati, da težko diha, lahko starši opazijo slabše hranjenje, prekinjanje sesanja, hitro premikanje trebuščka, širjenje nosnic ali nenavadno zaspanost.

Kako prepoznamo povečan napor pri dihanju?

Pri ocenjevanju otrokovega stanja je pomembneje od samega piskanja opazovati, koliko napora vlaga v dihanje. Pozorni bodite, če se koža pri vdihu ugreza med rebri, pod rebri ali nad prsnico. Opozorilni znaki so tudi močno širjenje nosnic, dvigovanje ramen in izrazito premikanje trebuha.

Nekateri otroci ob hudi zapori dihalnih poti skoraj ne piskajo več, ker se skozi zelo zožene bronhije premika premalo zraka. Odsotnost piskanja zato ne pomeni vedno, da je stanje blago.

Zakaj nastane bronhospazem?

Najpogostejši vzroki so povezani z astmo in virusnimi okužbami dihal, vendar bronhospazem ni omejen samo nanje.

Virusna okužba dihal

Prehladni virusi lahko razdražijo spodnje dihalne poti in pri občutljivem otroku sprožijo piskanje. To se pogosto zgodi pri predšolskih otrocih, ki imajo med okužbo kašelj, zamašen nos in povišano temperaturo, nato pa začnejo še težje dihati.

Pri dojenčkih je treba bronhospazmu podobne znake razlikovati od bronhiolitisa. Tudi bronhiolitis se lahko začne kot običajen prehlad, nato pa se pojavijo kašelj, hitro dihanje, slabše hranjenje in dihalni napor. Zdravljenje bronhiolitisa ni nujno enako zdravljenju astmatičnega napada, zato je pomembna zdravniška ocena.

Astma

Ponavljajoče se epizode piskanja, zlasti ponoči, ob telesnem naporu, smehu, joku ali stiku z alergeni, lahko kažejo na astmo. Pri astmi so dihalne poti kronično občutljive in se ob določenem sprožilcu hitreje zožijo.

Ena sama epizoda bronhospazma še ne pomeni, da ima otrok astmo. Sum postane večji, če se težave ponavljajo, če ima otrok atopijski dermatitis ali alergijski nahod oziroma če je astma prisotna v družini.

Alergijska reakcija

Bronhospazem je lahko del resne alergijske reakcije oziroma anafilaksije. Še posebej nevarna je kombinacija težkega dihanja z otekanjem ustnic ali jezika, koprivnico, hripavostjo, bruhanjem, omotico ali nenadno oslabelostjo.

V takšnem primeru ne čakamo, da se stanje umiri samo. Če ima otrok predpisan adrenalinski samoinjektor, ga uporabimo po navodilih in pokličemo številko 112.

Telesni napor, hladen zrak in dražeče snovi

Pri občutljivih otrocih se bronhospazem lahko pojavi med tekom ali nekaj minut po telesni dejavnosti. Sprožijo ga lahko tudi hladen in suh zrak, cigaretni dim, močne dišave, čistila, onesnažen zrak ali dim iz peči.

Kašelj po intenzivnem teku še ni nujno bolezenski znak. Če otrok ob športu redno piska, ga stiska v prsih ali mora zaradi dihanja prekiniti dejavnost, se je smiselno pogovoriti s pediatrom.

Bronhospazem, bronhitis in bronhiolitis niso isto

Izrazi so si podobni, zato jih starši pogosto zamenjujejo.

Bronhospazem opisuje krčenje mišic in zoženje dihalnih poti. Bronhitis pomeni vnetje bronhijev, največkrat zaradi virusne okužbe. Bronhiolitis pa je okužba najmanjših dihalnih poti, ki najpogosteje prizadene dojenčke in majhne otroke.

Otrok ima lahko bronhitis brez izrazitega bronhospazma, lahko pa virusna okužba pri občutljivih dihalih sproži oboje. Več o sluzi, bronhitisu in zožitvi dihalnih poti lahko preberete v članku sluz v dihalnih poteh pri otroku – kako se je znebiti.

Kdaj je bronhospazem nujno stanje?

Takoj pokličite 112, če otrok:

• zelo težko diha ali se stanje hitro slabša,
• ne more govoriti v celih stavkih, jokati ali piti,
• ima modrikaste ali sive ustnice oziroma kožo,
• je zmeden, neodziven, nenavadno zaspan ali izčrpan,
• ima otečen jezik, ustnice ali obraz,
• ima znake hude alergijske reakcije,
• ima predpisano zdravilo za hitro pomoč, vendar to ne pomaga tako, kot je predvideno v njegovem načrtu zdravljenja.

Otrok naj bo med čakanjem na pomoč v položaju, v katerem najlažje diha. Običajno je to pokončen sedeč položaj. Ne silimo ga, naj leži, in mu ne ponujamo hrane ali večje količine pijače, če lovi sapo.

Kdaj poklicati pediatra?

S pediatrom se posvetujte še isti dan, če otrok prvič piska, diha hitreje kot običajno, se mu stanje po kratkotrajnem izboljšanju znova poslabša ali kašelj spremlja opazen napor pri dihanju.

Pregled je potreben tudi, kadar se piskanje ponavlja, otrok zaradi kašlja ponoči ne spi, ob telesnem naporu redno ostaja brez sape ali potrebuje zdravilo za hitro olajšanje pogosteje, kot je priporočil zdravnik.

Pri dojenčku bodite dodatno pozorni na hranjenje in mokre plenice. Če zaradi dihanja zaužije bistveno manj tekočine ali kaže znake izsušitve, potrebuje zdravniško oceno.

Kako zdravnik ugotovi, da gre za bronhospazem?

Zdravnik bo vprašal, kdaj so se težave začele, ali jih spremlja okužba, vročina ali alergijska reakcija ter ali se podobne epizode ponavljajo. Pomembni so tudi podatki o astmi, alergijah in zdravilih.

Otroka bo poslušal s stetoskopom, ocenil dihalno frekvenco in napor pri dihanju ter po potrebi izmeril nasičenost krvi s kisikom. Pri večjih otrocih lahko opravi meritev pljučne funkcije, vendar ta med akutno stisko ni vedno izvedljiva.

Rentgensko slikanje ni potrebno pri vsakem piskanju. Zdravnik ga lahko predlaga, kadar sumi na pljučnico, vdih tujka ali drug vzrok težav.

Kako se bronhospazem zdravi?

Zdravljenje je odvisno od otrokove starosti, vzroka in resnosti simptomov. Pri astmi ali podobni zapori dihalnih poti zdravnik pogosto predpiše bronhodilatator – zdravilo, ki sprosti mišice okoli bronhijev in razširi dihalne poti.

Pri otrocih se zdravilo pogosto uporablja z inhalatorjem in podaljškom oziroma tako imenovano dihalno komoro. Majhen otrok potrebuje še ustrezno masko. Zdravilo učinkuje le, če ga otrok prejme v pravilnem odmerku in s pravilno tehniko.

Pri težjem poslabšanju lahko zdravnik uporabi dodatni kisik, več odmerkov inhalacijskega zdravila ali protivnetno zdravljenje. Antibiotik bronhospazma ne odpravi in je potreben samo, kadar zdravnik ugotovi bakterijsko okužbo.

Odmerkov zdravil ne določajte sami in ne uporabljajte inhalatorja drugega družinskega člana. Če ima otrok že postavljeno diagnozo astme, sledite njegovemu pisnemu načrtu ukrepanja.

Kaj lahko starši naredimo doma?

Če otrok nima znakov nujnega stanja in ste že prejeli navodila pediatra, mu pomagajte, da se umiri in ostane v pokončnem položaju. Jok in panika lahko občutek pomanjkanja zraka še povečata, zato govorite mirno in ostanite ob njem.

Odmaknite ga od cigaretnega dima, močnih dišav, aerosolov in drugih dražilcev. Prostor naj bo prijetno prezračen, vendar otrok ne sme biti neposredno izpostavljen mrzlemu prepihu.

Če ima predpisan inhalator, ga uporabite natančno tako, kot je določil zdravnik. Preverite, ali maska dobro tesni in ali je podaljšek pravilno sestavljen. Po uporabi opazujte, ali se dihanje dejansko umirja.

Vroča para ni zdravljenje bronhospazma in lahko povzroči opekline. Tudi eterična olja lahko pri občutljivih otrocih dodatno dražijo dihala. Več uporabnih vsebin o otroških boleznih je zbranih v kategoriji zdravje otrok in družine.

Ali lahko bronhospazem preprečimo?

Vseh epizod ni mogoče preprečiti, lahko pa zmanjšamo stik z znanimi sprožilci. Dom in avtomobil naj bosta brez cigaretnega dima. Če se težave pojavljajo ob alergijah, naj pediater oceni, ali otrok potrebuje dodatno obravnavo.

Pri otroku z astmo je ključna redna uporaba preventivnih zdravil, kadar so predpisana, ter dobra tehnika inhaliranja. Zdravila ne ukinjamo samo zato, ker je otrok trenutno brez simptomov.

Pomaga tudi, če si starši zapišejo, kdaj se težave pojavljajo: med okužbo, ponoči, ob teku, v stiku z živaljo, cvetnim prahom ali dimom. Takšen dnevnik lahko pediatru olajša iskanje vzorca.

Pogosta vprašanja staršev

Ali je bronhospazem isto kot astma?

Ne. Bronhospazem je zoženje dihalnih poti, astma pa bolezen, pri kateri so dihalne poti kronično vnete in preobčutljive. Bronhospazem je lahko del astme, pojavi pa se lahko tudi zaradi okužbe, alergijske reakcije ali drugega sprožilca.

Ali ima otrok lahko bronhospazem brez piskanja?

Da. Pri nekaterih otrocih prevladuje kašelj, občutek stiskanja v prsih ali težko dihanje. Pri zelo hudi zapori je lahko piskanje celo manj slišno, ker skozi dihalne poti potuje zelo malo zraka.

Kako dolgo traja bronhospazem?

Trajanje je odvisno od vzroka in zdravljenja. Blaga epizoda se lahko po ustreznem zdravilu hitro umiri, pri okužbi pa se lahko kašelj in občutljivost dihal nadaljujeta več dni. Če se stanje ne izboljšuje ali se slabša, je potreben pregled.

Ali lahko bronhospazem povzroči hladen zrak?

Hladen in suh zrak lahko pri otroku z občutljivimi dihalnimi potmi sproži kašelj ali zoženje bronhijev, zlasti med telesnim naporom. Ponavljajoče težave naj oceni pediater.

Ali lahko otrok z bronhospazmom hodi v vrtec ali šolo?

Otrok, ki težko diha, pogosto kašlja ali potrebuje pogoste odmerke zdravila za hitro pomoč, naj ostane doma in ga po potrebi pregleda zdravnik. V vrtec ali šolo se lahko vrne, ko normalno diha, ima dovolj energije in lahko sodeluje pri običajnih dejavnostih.

Najpomembneje je opazovati otrokovo dihanje

Bronhospazem je lahko blag in kratkotrajen, lahko pa se razvije v resno dihalno stisko. Starši ne potrebujejo stetoskopa, da bi opazili najpomembnejše opozorilne znake: izrazit napor pri dihanju, ugrezanje kože med rebri, nezmožnost govorjenja ali pitja, modrikaste ustnice in nenavadno izčrpanost.

Če otrok prvič piska ali težko diha, naj ga oceni zdravstveni delavec. Če pa se bori za zrak, pomodreva ali se hitro slabša, ne čakajte na pregled pri izbranem pediatru, temveč pokličite 112.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča pregleda, diagnoze ali individualnih navodil pediatra.