Razvojna motnja koordinacije – dispraksija

Razvojna motnja koordinacije - dispraksija

Dispraksija je razvojna motnja, ki spremlja otroka že od rojstva in vključuje probleme na področju gibanja, organizacije, koordinacije ter predelave senzornih informacij. Čeprav se otroci z razvojno motnjo koordinacije naučijo osnovnih motoričnih spretnosti, pa so v nekaterih gibalnih dejavnostih počasni in neučinkoviti.

Razvojna motnja koordinacije vpliva na vsa področja otrokovega življenja, kot so igra, gibanje, komunikacija, socializacija in šolske vsebine. Težave imajo pri igrah z žogo, pri plezanju po lestvi, težko se naučijo zapenjanja gumbov, vezanja vezalk in vožnje s kolesom. Nespretni so pri držanju svinčnika, pri uporabi pribora in pri rezanju s škarjami.

Dispraksija je pogosto prikrita razvojna motnja in je največkrat prepoznana šele, ko je otrok vključen v šolo. Takrat težave postanejo vse bolj očitne . Otroci z dispraksijo se v običajnem okolju ne razlikujejo od vrstnikov, nekaterih aktivnosti se naučijo in delujejo dovolj spretni ter sproščeni. Gibalne težave pridejo najbolj do izraza v novih, neznanih gibalnih nalogah.

Razvojno motnjo kordinacije ima med 5-6 % otrok, pogstejša je pri dečkih, v razmerju 4:1. Pri skoraj polovici dispraksija sovpada z drugimi težavami, kot so disleksija , avtizem in ADHD.

Prepoznavni znaki dispraksije za predšolsko obdobje:

  • Slabše vključevanje v igro.
  • So bolj občutljivi na določene dražljaje, moti jih svetloba, zvoki, različni materiali.
  • Imajo neobičajen način hoje ali teka.
  • So bolj dovzetni za poškodbe.
  • Se počasneje učijo novih iger.
  • Težave imajo pri uporabi jedilnega pribora.
  • So nespretni pri risanju, pisalo držijo na nenavaden način.
  • Se pogosto zaletavajo, spotikajo in padajo,…

Prepoznavni znaki dispraksije za šolsko obdobje:

  • Težave pri prilagajanju pravilom v šoli.
  • Velike težave pri športni vzgoji.
  • Počasnost pri oblačenju in slačenju.
  • Težko berljiv rokopis.
  • Risbe so na nižji razvojni stopnji.
  • Omejena pozornost in slabe veščine poslušanja.
  • Počasnost pri šolskem delu.
  • Nemirnost.
  • Hitra razdražljivost in čustvena občutljivost.
  • Težave pri sočasni uporabi vilice in noža.
  • Težave pri navezovanju stikov z vrstniki
  • Nerodnost, gibalna okornost.
  • Težave pri izbiri dominantne roke.
  • Težave pri lovljenju in metanju žoge. Težave pri skakanju, preskakovanju, stanju na eni nogi.
  • Slaba orientacija na lastnem telesu. Slabša prostorska orientacija.
  • Težave pri prepisovanju besedila s table ali iz knjige.
  • Težave pri sledenju in upoštevanju navodil. (Kesič, 2004)

Otrok z razvojno motnjo koordinacije ima lahko težave samo na enem področju, običajno pa se znaki med seboj prepletajo. Pogosto imajo otroci z dispraksijo zaradi slabih motoričnih spretnosti in neuspehov težave tudi na socialnem in čustvenem področju. Otroci se svojih težav zavedajo in se primerjajo z bolj uspešnimi vrstniki. Običajno se izogibajo športnim dejavnostim in se težje vključijo v skupinske igre.

Pomembno je, da razvojno motnjo koordinacije prepoznamo dovolj zgodaj. Zgodnje prepoznavanje in ocenjevanje dispraksije je ključnega pomena. Pravočasna pomoč lahko prepreči razvoj nizke samopodobe, samospoštovanja in vedenjskih težav. Otroku je potrebno zagotoviti ustrezno obravnavo že, ko se še uči osnovnih gibalnih spretnosti. Pomembno je, da tisti ki delajo z otrokom, razumejo njegove težave, so mu naklonjeni in imajo do njega ustrezen pristop.

Otroku z dispraksijo je potrebno zagotoviti spodbudno okolje, ki bo razvijalo otrokove motorične spretnosti (spretnost prstov in rok, koordinacija in ravnotežje) ter pozitivno vplivalo na čustveno-socialno področje.

Vloga delovnega terapevta pri obravnavi otroka z dispraksijo

  • Prepoznavanje otrokovih težav, ocena otrokovih gibalnih spretnosti (spretnost rok, spretnost ciljanja in lovljenja, statično in dinamično ravnotežje).
  • Ocena otrokovih senzornih procesov (ocena senzorne integracije).
  • Plan obravnave in postavitev ciljev skupaj s straši in otrokom.
  • Izvajanje obravnave, ki je usmerjena k razvoju otrokovih gibalnih spretnosti (spretnost rok, spretnost ciljanja in lovljenja, spretnost ravnotežja).
  • Ustrezna obravnava senzorne motnje.
  • Svetovanje strategij za delo v domačem okolju, v vrtcu in v šoli.
  • Svetovanje prilagoditev za lažje funkcioniranje otroka doma, v vrtcu ali v šoli.

Nekaj napotkov za delo z otrokom

  • Pri otroku spodbujajte njegova močna področja.
  • Otroka pri delu večkrat pohvalite.
  • Spodbujajte razvoj fine motorike in grobe motorike preko igre. Začnite vedno z lažjimi aktivnostih, ki jih je otrok sposoben opraviti in bo pri tem uspešen.
  • Pri športu uporabljajte zaščitno opremo (čelado, ščitnike).
  • Izbirajte športne dejavnosti v katerih otrok uživa.
  • Vzpostavite red. Otrok naj ima pospravljeno mizico in sobo, da bo porabil manj časa za iskanje šolskih potrebščin.
  • Otrok naj si obveznosti načrtuje. Oblikuje naj urnik, da se bo lažje organiziral skozi dan.
  • Zagotovite ustrezno višino mize in stola, ki bo omogočala pravilno sedenje.
  • Za opravljanje šolskih obveznosti zagotovite miren prostor in zmanjšajte moteče dejavnike.
  • Pri pisanju lahko otrok uporablja nedrsečo podlago, nastavek za pisala in trdo podlago med listi.

Dispraksija je težava, ki vztraja vse življenje, saj s procesom odraščanja težave ne izzvenijo. Uspešnost in učinkovitost odrasle osebe z razvojno motnjo koordinacije je tako odvisna od uspešno razvitih kompenzacijskih (nadomestnih) in podpornih strategij. (Trček, 2013)

Viri:

  • Kesič, K. (2004). Dispraksija: storil bi, če bi zmogel, a včasih preprosto ne gre. Viva.
  • Baterija za oceno otrokovega gibanja, priročnik – ABC gibanja .
  • Trček, Marjeta, 2013, Pomoč učencem z dispraksijo pri pouku geometrije : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta..
Mojca Potočnik

Mojca Potočnik

Sem diplomirana delovna terapevtka in terapevtka senzorne integracije. Od leta 2003 sem del timarazvojne ambulante v Zdravstvenem domu.

Z dodatnimi izobraževanji na področju ocenjevanja in obravnave otrok s posebnimi potrebamisem pridobila številna nova znanja. Udeležila sem se različnihpredavanj o delu z otroki s spektroavtistično motnjo.

V letu 2013 sem opravila vse štiri module senzorne integracije in pridobila certifikat za izvajanje tega pristopa.

Pri delu se srečujem z različnimi diagnozami in motnjami v razvoju. Predvsem pa v našo ambulanto prihajajootroci, ki imajo težave in potrebujejo našo pomoč. Pri obravnavi otrok sodelujem z zdravniki pediatri, psihologi, logopedi, nevrofizioterpevti, specialnimi pedagogi, vzgojitelji in učitelji.

Svoje delo imam rada. Veselim se kadar otroci radi prihajajo na obravnavo, so srečni inob tem napredujejo.

Spremljate nas lahko na: FB strani Delovna terapija in senzorna integracija za otroke.

Mojca Potočnik

Latest posts by Mojca Potočnik (see all)

Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor