Nosečniška sladkorna bolezen

Nosečniška sladkorna bolezenNosečniška sladkorna bolezen

Diabetes oz. sladkorna bolezen je resno stanje, ko telo ne more samo uravnavati ravni sladkorja v krvi. Pri zdravem človeku za to skrbi trebušna slinavka, ki v ta namen izloča hormon inzulin. Pri sladkorni bolezni pa trebušna slinavka inzulina ne izloča več ali pa je njegovo delovanje v telesu oslabljeno. Obstaja več oblik sladkorne bolezni:

  • tip 1, pri katerem zaradi avtoimunih in genetskih vzrokov odpovejo celice v trebušni slinavki, ki naj bi izločale inzulin. Ta tip bolezni se lahko pojavi že v otroških letih in pomagajo le injekcije inzulina,
  • tip 2, ki se pojavi kasneje, je bolj pogost pri ljudeh s povečano telesno težo in ga v lažjih primerih lahko zdravimo samo z dieto, običajno pa s tabletami;
  • nosečnostna sladkorna bolezen je prehodna, lažja oblika sladkorne bolezni, ki jo odkrijemo v nosečnosti in po porodu izgine. Nosečniško sladkorno bolezen ima približno 4% vseh nosečnic.

Pri nosečnicah lahko nastopajo vsi trije tipi bolezni. Največ zapletov se pojavlja pri sladkorni bolezni tipa 1. Pri tipu 2 gre za nekoliko starejše nosečnice, v nosečnosti pa skoraj vedno potrebujejo injekcije inzulina, tudi če so pred nosečnostjo prejemale tablete za zdravljenje sladkorne bolezni ali je zadostovala le dieta.
Nosečnostna sladkorna bolezen se v veliki večini primerov zdravi le z dieto, včasih pa so potrebni manjši odmerki inzulina.

Vodenje nosečnosti pri bolnicah s sladkorno boleznijo

Nadzor in vodenje nosečnosti pri sladkornih bolnicah skupno izvajata ginekolog in diabetolog, po potrebi pa sodelujejo tudi drugi specialisti. Najboljše rezultate se lahko doseže le ob sodelovanju usposobljenih strokovnjakov. Zato tudi povsod po svetu oskrbo teh nosečnic izvajajo v za to določenih centrih. Center za Slovenijo je v Porodnišnici Ljubljana, kjer je tudi najboljši oddelek za intenzivno zdravljenje novorojenčkov v Sloveniji. V Ljubljani vodijo in tu rodi 80% slovenskih nosečnic s sladkorno boleznijo.
Nosečnice z nosečnostno sladkorno boleznijo, pri katerih se pričakuje manj zapletov, uspešno vodijo ginekologi v sodelovanju z najbližjimi diabetologi v vseh perinatalnih centrih v Sloveniji.

V začetku nosečnosti je najbolj pomembno nosečnost čim prej ugotoviti in vzdrževati krvni sladkor čem bližje normalnim vrednostim. Zato so tudi pregledi v začetku nosečnosti pogosti. Potreba po inzulinu se v nosečnosti poveča in se s trajanjem nosečnosti stalno povečuje. Preglede se opravlja na 14 dni, v istem dnevu pri diabetologu in pri ginekologu, kar je pomembno zlasti zaradi nosečnic izven Ljubljane. Kadar je krvni sladkor dobro urejen in v nosečnosti ni zapletov, se nosečnice naroča tudi na tri do štiri tedne. To ne velja za zadnjih šest tednov, ko je zaradi možnih zapletov in predvsem zaradi nadzora ploda kontrola vsak teden.

Pred načrtovanim porodom se ugotovi, ali je potreben natančnejši nadzor ploda in ali je potrebno nosečnost dokončati s carskim rezom. Nosečnica je sprejeta na oddelek za patološko nosečnost. V zadnjem času se za carski rez odloča samo v primeru, če se oceni, da je plod prevelik za vaginalni porod, ali če obstajajo še drugi zapleti, kjer bi porod lahko škodoval materi ali otroku.

Pri neodkriti in nezdravljeni nosečnostni sladkorni bolezni se rodi novorojenček s preveliko porodno težo. Običajno gre za dolgotrajnejše in težavnejše porode, nastopi lahko več zapletov. Več je carskih rezov in drugih porodniških operacij.

Nosečnostna sladkorna bolezen se zato aktivno odkriva z obremenilnimi testi z glukozo. Po novih priporočilih je potrebno praviti presejalni obremenilni test v 24. do 28. tednu nosečnosti vsem nosečnicam, razen skupini z zelo majhnim tveganjem (mlajše od 25 let, z normalno telesno težo, brez sladkorne bolezni v bližnjem sorodstvu in brez slabe porodniške anamneze). Nosečnice z velikim tveganjem (sladkorna bolezen že v predhodnih nosečnostih) test opravijo že v prvem trimesečju.

Kako lahko sladkorna bolezen vpliva na otroka

Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo se pogosteje pojavljajo nekatera stanja:

  • makrosomija (velik dojenček): če je raven glukoze pri nosečnici višja kot običajno, tudi otrok dobiva več glukoze. To pomeni, da mora proizvajati več inzulina, da se lahko spopade z dodatno količino glukoze, ki jo prejema od matere. Shranjevanje te dodatne energije povzroči večjo rast otroka.
  • hipoglikemija: takoj po rojstvu lahko pri otroku pride do pojava nizke ravni glukoze v krvi. To se lahko zgodi, če je dojenček proizvajal dodatno količino inzulina zaradi presežne količine glukoze, ki jo je dobival v maternici. Po rojstvu se preveri otrokova raven glukoze v krvi in se zdravi le v primeru, ko je prenizka.
  • zlatenica: gre za rumeno obarvanost kože in sluznice, zaradi povišanih vrednosti bilirubina. Večina otrok se namreč rodi z viškom rdečih krvnih telesc, ki se razgradijo in izločijo iz telesa v prvih nekaj tednih življenja in bilirubin je rumeni pigment, ki se pojavi kot rezultat tega procesa.

Še nekaj informacij in priporočil

  • med vaginalnim porodom medicinsko osebje skrbno preverja raven krvnega sladkorja pri nosečnici;
  • po porodu mora mlada mamica skrbno paziti na svojo prehrano in fizično aktivnost;
  • dojenje zmanjšuje pojav sladkorne bolezni pri novorojenčku.

Številne nosečnice, pri katerih se pojavi nosečniška sladkorna bolezen, donosijo in rodijo zdravega otroka. Ključnega pomena pa je, da se bolezen pravočasno odkrije in ustrezno vodi, za kar je v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno. Nosečnice s sladkorno boleznijo morajo v času nosečnosti vse podrediti svojemu zdravju in velika večina jih to tudi z natančnostjo in zavzetostjo počne.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor