Osnove zdravega celostnega razvoja skozi življenje v domeni ZMOREM, KER SEM (3)

Drža nevednosti odpira neskončno polje kreativnosti in notranje motivacije, ki se igrivo preizkuša z različnimi možnostmi. Kajti v bistvu zares ne vemo kako zagotovo bo in kako se bo nekaj tudi zares odvilo.

Odnos, ki se sproti dogaja je nepredvidljiv, neponovljiv in terja trenutno prisotnost, odobravanje, želnost po razumeti. Da to dosežemo kot starši, potrebujemo samoopazovanje, čuječnost, empatijo in spoštovanje zavedanja, da vsak prispeva svoj delež odnosa.

Kot starši ne moremo ničesar zares rešiti in narediti namesto otroka … zato se moramo zavedati svoje vloge, ki ima svoje meje. Dopuščati razvojni proces in potrpežljivo dopuščati izkušanje na napakah, ki so pravzaprav nujne, da sestavimo uspeh. Biti zadovoljni tudi z obstankom.

Seveda starši pomagamo. A kaj in koliko ter kako, je zgodba razvoja dveh v odnosu. Ta odnos pa vibrira in rezultira stanje počutja in dojemanja sebe, koliko se znotraj sebe počutimo vredni, sposobni in vemo, da zmoremo.

Drža nevednosti dopušča igrivo in spoštljivo okolje in čas v odnosu, ki dviguje in zapolnjuje v človeku potrebo po samoiniciativnem izražanju, spoznavanju posledic ustvarjenih akcij in odnosov. Razvija odgovornosti sodelovanja v časovnem razponu, ki nosi razumevanje, koliko časa se za nekaj potrebuje.

S tako držo so starši v samoopazovanju na poti svojega razvoja, ki sproti nadgrajuje odnos z otrokom, kateremu otrok sledi. Močno prisotni v odnosu, jasni, odločni in prijazni, tako ustvarjamo okolje za vsemogoče izkušnje in »traparije«, ki so povsem življenjske, da se otroci spoznajo z vsem tem in kako bodo to vkomponirali v svoj »output«.

Za to držo potrebujemo zavedanje, močno vero v lastne meje, z razumevanjem posledic, zakaj tako in dopuščamo tudi drugače. Oblikujemo razumno mejo zahtevnosti iz obeh sodelujočih v odnosu, ki sproži samoučenje in krepi notranjo vero, da zmoremo- Tudi, ko še ni uspelo se z preigravanjem možnosti za uspeh odločno podamo v nov poizkus. To pa je tudi tisto, kar nas napolni z zadovoljstvom notranjega občutenja, da smo vredni in se zavemo svojih sposobnosti in zdravih mej. Znamo odnehati in se še vedno počutiti vredne, ker vemo, da bomo našli drugo in še kakšno pot. To pa je notranja motivacija, s katero se rodimo. Katera prihaja na plano ob dopuščanju izkušanja in preverjanja iz sebe.

V tej drži se odpirajo delavnost, iskrivost, iskrenost, igrivost, prijaznost. To so odločilne komponente zdravega življenja.