Osnove zdravega celostnega razvoja skozi življenje v domeni ZMOREM, KER SEM (2)

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Osnove zdravega celostnega razvoja skozi življenje v domeni ZMOREM, KER SEM (2)

Piše Andreja Semolič

Osnove zdravega celostnega razvoja skozi življenje v domeni ZMOREM, KER SEM (1)

Strpno počakati

Otroka lahko spoznamo kako se loti problema, kakšen tempo uporabe samega sebe ima, kako se pri podvigih loti iskanja poti in drugo. Na ta način pride do izraza otrokova razvojna kapaciteta, ki prav zaradi dopuščanja drugih poti, doseže cilj, nad katerim smo že zdavnaj obupali.

Koliko smo starši ob tem njegovem načinu in njegovi potrebi po iskanju poti skozi lastno idejo zares potrpežljivi?

Med odnosom pravzaprav zaznamo vsi neko stanje pričakovanja, pozornosti, sočutja, naglice, strahu, smiljenja, uboštva, podpore  … vse to so naša občutja, ki vibrirajo nenehno v nas – dejansko zgeneriramo odziv takrat, ko se ob pojavu valovanja koktajla čutenj šele zares zbudimo (se zavemo). Tu najdemo prostor in čas, da zadevo usmerimo v želeno smer. Ta čas je tudi ultimativna svoboda izbire našega odziva, s katerim v odnosu reguliramo stanje med enim in drugim in tudi več osebami. Ko ta čas ne koriščamo, se vrtimo v krogih reakcij.

Torej starš je tu na potezi, da ta svoj prostor razširi, podeli in usmeri, ker otrok še ni zrel, da vpliva na regulacijo z zavedanjem posledic. Otroka žene sila po razvoju naprej, kar kaže s svojimi potrebami in ne željami. Želje so stvar starša.

Za zdrav odnos mora starš vložiti svoj odziv. Predpogoj za to pa je ta, da dopusti koktajlu čustev, da pokažejo na možne poti reakcij in sosledja teh reakcij ter odzivom, kar otroku daje izhodišče za njegovo počutje in sestavljanje dojemanja sveta v sebi in okoli sebe.

Čas, ko starš preklopi iz reakcije v želen odziv in preizkuša kako to deluje v odnosu do otroka, je dodatna nova dimenzija zavedanja kreiranja naše usode.

Ko se v otroku dviguje napetost, mu nudimo oporo tako, da raziščemo možnosti opore, ki jo potrebuje.
Napetosti se pojavljajo kot posledica še nedozorelega živčnega sistema na povsem fizioloških osnovah in seveda prisotnosti/odsotnosti tako imenovanih preživetvenih refleksov ob rojstvu. Napetost pa se dviguje tudi ob sosledju starševega čustvenega koktajla in načina, na katerega reagiranje speljemo v odziv in načina, kako se dobesedno prepustimo vibriranju v odnosu, ki se zlije v eno.

Za vse to potrebujemo v sebi zgeneritrati potrpežljivost in aktivirati zvedavo čakanje, ko bo, bo in se sproti veseliti, kar vidimo, čutimo in doživimo. Naslednjič pa vse skupaj preverjamo in vstopamo v skupen čustven koktajl malo drugače in krepimo tiste povezave, ki zadovoljujejo v kontekstu zakaj tako in ne drugače.

Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor