Telesni znaki kot posledica stresa in čustvovanja tekom epidemije

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Kadar ne rešujemo ali potlačimo in zanikamo stiske na nivoju čustvenega doživljanja s katerimi se soočamo mi sami ali naši otroci, se te čustvene vsebine lahko manifestirajo na fizičnem nivoju kot bolezen, bolečina ali poškodba. Pogosto ljudje bolezni dojemajo kot nesrečno naključje, a morda lahko rečemo, da je bolezen, bolečina pa lahko tudi poškodba nekakšna naslednja stopnja, opomnik, kar smo spregledali na čustvenem nivoju. Če razumemo sporočila telesa, nam ta jasno sporoča katera področja življenja in predvsem čustvovanja moramo urediti. Mnogo bolezni ima izvor v čustvenem doživljanju in če želimo to čim hitreje in čim učinkoviteje razrešit, je potrebno, da odpravimo osnovni vzrok, zaradi česar se je neko bolezensko stanje pri nas, našem otroku oz. mladostniku pojavilo.

Epidemija koronavirusa posega v vse plasti življenja in ukrepi nas in naše otroke postavljajo v novo situacijo, na katero nismo bili pripravljeni, poleg tega pa ne vemo do kdaj bo stanje trajalo, kar nam povzroča velik stres. Pri nekaterih je stres povezan s samo boleznijo, pri drugih z ukrepi, pri tretjih pa s tem, da situacija in sama dogajanja sprožajo marsikatero transgeneracijsko travmo. Medicinska raziskovanja vedno bolj dokazujejo, da dolgotrajen stres in z njim povezana neprijetna čustva dokazano vplivajo na manjšo odzivnost imunske funkcije ter uničujejo ravnovesje psiho-fizioloških organizmov. Zmanjšujejo sposobnost imunskega sistema, da se bori proti antigenom in posledično smo še bolj dojemljivi za okužbe. Imunski sistem je v tesni povezavi s hormoni, živčevjem oz. možgani.

Kadar so otroci in mladostniki v stresu in se soočajo s čustveno napetostjo se to na fizičnem nivoju lahko kaže kot:

  • glavobol,
  • težave s spanjem – otrok ne more zaspati ali pa se ponoči prebuja, ponavljajoče nočne more
  • boleče in napete mišice,
  • stiskanje zob in škrtanje,
  • suha usta in težave pri požiranju,
  • kožne bolezni (ekcemi, dermatitis, izpuščaji)
  • bolezni imunskega sistema (npr. pogosti prehladi),
  • refluks,
  • alergije,
  • bolezni dihal (astma, napadi težkega dihanja, kronična vnetja dihalnih poti)
  • bolečine v različnih delih telesa npr. trebuh
  • motnje v delovanju ščitnice
  • tiki – nehoteno mežikanje, hrkanje, cviljenje, tleskanje z jezikom, izgovarjanje določenih besed, skomiganje z rameni
  • težave s prebavo
  • dnevno ali nočno mokrenje pri otroku, ki je bil pred tem že suh
  • pomanjkanje ali povečanje teka.

Trenutno so žal predvsem med mladostniki zelo v porastu težje motnje hranjenja. Motnje hranjenja se pojavljajo, kadar imajo otroci in mladostniki nizko samopodobo, so depresivni, anksiozni, frustrirani in kadar želijo prevzeti kontrolo nad čustvi, življenjem in dogajanji. Zaradi pomanjkanja socialnih stikov in na nek način več časa, se povečuje število škodljivih vzorcev vedenja povezanih s hrano. To daje otroku in mladostniku občutek nadzora nad situacijo.

Otrokova in mladostnikova osnovna težnja, ki je osnova za fizično in psihično zdravje, je pristen fizični stik z drugimi in težnja po pripadnosti, povezovanju, sodelovanju, pa tudi izkazovanju nežnosti in ljubezni. In če mu je navedeno odvzeto, to privede so različnih stisk, še posebno, če ne ve, kdaj mu bo vse to spet omogočeno.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Lea & Nina Beznik

Sva sestri in najino poslanstvo je pomagati otrokom in mladostnikom pri premagovanju vedenjskih, čustvenih, psihosocialnih ter učnih izzivov. Skupaj s starši skušava reševati različne stiske povezane z družino in iščemo odgovore na vzgojna vprašanja.

Dodaj odgovor