Mavrična nosečnost: nosečnost po izgubi otročka
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Mavrična nosečnost ali nosečnost po predhodni izgubi otročka/ov že s svojim imenom opozarja na to, da gre za posebno nosečnost. Kot mavrica nastane, ko sta hkrati prisotna dež in sonce, tako lahko v tej novi nosečnosti, sobivajo žarki novega življenja in žalovanje za izgubljenim otročkom ter njegove sledi na čustveni in fizični ravni.
Ob novi nosečnosti se lahko pri mamici pojavi anksioznost – stalne skrbi in strah pred tem, da bi tudi tega otročka izgubile ali da mu s svojimi občutji škodijo. Včasih je vsa ta stiska in tesnobnost minimizirana s strani zdravstvenih delavcev in bližnjih, ali celo sprejeta z neodobravanjem in kritiko, kar nosečnicam prebudi občutke neprimernosti in krivde ter povzroči, da pričnejo svoja občutja blokirati ali skrivati. Pogosto se kljub temu, da so tako zelo čakale in želele še enega otročka, težje povežejo z njim, saj se bojijo navezati in ponovno čutiti bolečino izgube.
Doživljajo lahko čustveno otopelost, kot da se ne morejo zares veseliti. Prav tako se lahko prebudi žalost in strah, da bi pozabile na otročka, ki je umrl, da bi ga zamenjale s tem…In vsaka prelomnica, ki jo dosežejo, je hkrati lahko vir olajšanja, pa tudi globoke žalosti in jeze, ki privre na plano, ker ji ni bilo dano doživeti tega z bratcem ali sestrico tega otročka. Pogosto čutijo pritisk s strani okolice in družine, da bi morale biti vesele, ker gre tokrat vse ok, ter hkrati občutek krivde, ker ne zmorejo biti dovolj hvaležne za to novo priložnost in uživati v nosečnosti kot “bi morale ”.
Draga nosečnica, če tudi ti doživljaš kaj podobnega, želim, da veš, da so vsa ta intenzivna občutja pričakovana in zelo pogosta pri mavričnih nosečnostih. Tukaj so, ker tvoje telo in srce nosijo spomin, ki je resničen in ko pride na površje, si zaslužiš vso nežnost in podporo. In najboljši način za to, da lahko te visoke valove preplavaš je, da jih sprejmeš z ljubeznijo. Kot malega dojenčka v naročju. Da jih ne podiš, ne obsojaš…ampak jim daš možnost, da se izrazijo…v tvojem ritmu in v varnem okolju. In takrat se ta težka občutja počasi lahko pričnejo umirjati in mehčati …
Morda danes res še ni takšnega veselja, kot si ga želiš, morda pa je ta trenutek vabilo, da nežno sprejmeš sebe točno v takšnem stanju kot si in si podariš tisto, kar ta trenutek potrebuješ: objem, topel čaj, mehko dekico, najljubšo glasbo, sprehod, pogovor, pisanje, ali nekoga, ki bo ustvaril varen prostor za deljenje tega, kar je danes na tvojem srcu.
Do trenutkov užitka in žarkov veselja lahko pride tudi ob žalosti in ob skrbeh…Dež in sonce lahko sobivata in skupaj ustvarjata nekaj edinstvenega in čudovitega: mavrico.
V primeru, da čutiš, da je intenziteta teh stisk prevelika, da so posegle v velik del tvojega življenja ter ga ohromile, pa ti svetujem, da si poiščeš strokovno pomoč. Nobena nosečnica ne bi smela te poti hoditi sama in zaslužiš si, da si ljubeče podprta.
Dragi prijatelji, družinski člani, sodelavci ali znanci mavričnih staršev. Tudi vam bi želela nameniti nekaj besed v povezavi s tem kako se odzvati, ko prejmete novico o mavrični nosečnosti. Z našimi besedami lahko namreč posijemo na mamico in očka žarke ljubezni, ki jo tako zelo potrebujeta ali ustvarimo točo, ki zaboli, čeprav je bil naš namen najboljši možen.
Česa NE NAREDITI ob novici o novi nosečnosti:
- Spomniti, da gre lahko ponovno kaj narobe.
- Reči, da upamo, da bo tokrat pa res vse v redu.
- Reči, da se bo zgodilo to kar se mora/ kar jima je namenjeno/ Božja volja…
- Dati navodila glede tega kaj naj storita, da ne bosta ponovno izgubila otročka.
- Reči nosečnici naj se čuva zato, da bo tokrat pa res šlo vse ok.
- Reči naj počiva in naj ne dela x stvari, da ne bo izgubila otroka…
Kako se odzvati:
- Čestitati in izraziti veselje kot znate samo vi.
- Praznovati skupaj z mamico in očkom novo življenja, ki danes bije v telesu mamice in si želi ljubezen.
- Biti na razpolago mamici in očku skozi vso nosečnost in z ljubeznijo sprejeti vsa čustva, ki se jima prebujajo, čeprav niso takšna kot ste si jih vi predstavljali.
Svojo terapevtsko pot sem pričela kot stažiska na Frančiškanskem družinskem ištitutu v Ljubljani, nato pa jo nadaljevala v Santiagu de Chile, kamor me je popeljala ljubezen. Tu sem sprva delala kot svetovalna delavka v šoli za socialno ogrožene otroke, nato pa sem se posvetila izključno terapevtskemu delu in spremljanju mamic in očkov v enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca.
Danes v vlogi terpevtke delujem na obeh kontinentih in za Slovenijo izvajam online individualne, partnerske in družinske terapije, pa tudi delavnice in predavanja za ženske in starše (v slovenskem in španskem jeziku). Sem strokovna sodelavka inštituta Vita Bona ter ena izmed administratorjev v skupini Sočutno partnerstvo in Sočutno varstvo otrok.
Tematike, s katerimi kot terapevtka največ srečujem in so najbližje mojemu srcu so stiske, ki se ženskam prebujajo v času nosečnosti in v poporodnem obdobju, travmatična izkušnja poroda in/ali izkušnja spolne zlorabe v otroštvu ter njen vpliv na materinstvo (kar sem raziskovala tudi v svoji magistrski nalogi). Iz perinatalne psihologije in duševnega zdravja se tudi nadalje specializiram.
Želim si, da nobena ženska, ki doživlja stiske v tako ranljivem obdobju kot je nosečnost, porod in poporodno obdobje, ne bi ostala sama, temveč bi prejela oporo, ki jo potrebuje in si jo zasluži.
- Soočanje s stisko bližnjih - 2. 9. 2022
- Kako postaviti mejo, ko nas naši bližnji ne sprejmejo v naši bolečini? - 2. 9. 2022
- Sprejemanje svojih in otrokovih čustev - 2. 9. 2022
