Otrok ima težave v šoli – kaj lahko starši naredimo?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Otrok ima v šoli težave

V zadnjem času se na naju obrača vse več staršev zaradi težav s šolo, ki jih ima njihov otrok. Najpogosteje gre za stisko otroka oz. mladostnika ob soočenju z obsegom snovi, ki jo mora predelati v prihajajočih tednih/mesecih. Dobivava tudi sporočila staršev v katerih nama pišete, da otroke v prihodnjih dveh tednih čaka tudi po več kot 20 ocenjevanj. Poročate, da se pri otrocih in mladostnikih kažejo tudi telesni znaki stisk – bolečine v trebuhu, glavoboli, bruhanje, prebavne težave …

Skozi primer mame, ki se je obrnila na nas, poglejmo, kaj lahko kot starši naredite v trenutni situaciji.

Na nas se je obrnila mati dveh otrok, ki je potrebovala nasvet glede situacije v kateri se je znašla njena hči. Hči ima posebne potrebe (motnja pozornosti), v šoli do sedaj ni imela večjih težav. V času šolanja od doma so se začele težave. Postala je vzkipljiva, nesodelovalna, doma so se veliko prepirali. Mati je pri hčerki opažala tudi depresivno razpoloženje, predvsem brezvoljnost, veliko spanja in apatičnost. Deklica je sicer tudi nadarjena glasbenica, a v času COVIDA kar nekaj časa niso imeli vaj. Pred to situacijo je vadila tudi doma, zdaj za to nima volje. Ob vrnitvi v šolo so ocene padle, deklica je bila v veliki stiski, ni želela v šolo, strah jo je bilo, da bo dobila še več slabih ocen, kazati so se začele telesne težave – glavoboli, bolečine v trebuhu, utrujenost. Starša sta zaskrbljena, ne vesta več, kako bi deklici lahko pomagala. Občutek imata, da so v šoli nerazumevajoči, zahtevajo preveč in ne razumejo stiske v kateri so se kot družina znašli. 

Torej – kaj lahko naredi starš?

Vedno je najprej potrebno pogledati družinsko okolje. Otroci in mladostniki so zelo občutljivi na dogajanje doma, posebno tisti s posebnimi potrebami. Brez krivde, brez obsojanja, poskušajte narediti analizo stanja, ki je doma. Poskušajte najti dejavnike, dogodke, situacije, ki bi lahko prispevali k trenutnemu stanju.

  • Kaj se je spremenilo v času COVIDA?
  • Kako v tem času kot družina delujete drugače?
  • Kako se počutite starši?
  • Ste v hudi stiski?
  • Vas skrbi vaše zdravstveno stanje ali zdravstveno stanje npr. vaših staršev?
  • Je prišlo do smrti v družini?
  • Je prišlo do finančnih težav?
  • Se doma več prepirate – kaj bi bil razlog za to?
  • Kakšen je odnos med vami in partnerjem?

Vse to so informacije, ki so vam lahko v veliko pomoč.

Ko ste analizirali stanje doma, razmislite, kako posamezne dejavnike dojema otrok. Kaj so tisti dejavniki, dogodki, situacije, ki najpomembneje vplivajo nanj? Razmislite o pogovoru z otrokom. Če otrok čuti, da se nekaj dogaja, ne zna pa dogajanja pojasniti, je to pogosto lahko problem. Izredno pomembno je, da se z otrokom pogovorimo, da damo možnost, da izrazi svoje skrbi in da pojasnimo zadeve, tudi, če bo negotovost ostala.

Poskušajte narediti načrt ukrepov, da izboljšate stanje doma. Če potrebujete pomoč, se obrnite na strokovnjaka, ki vam pri tem lahko pomaga (lahko se obrnete tudi na nas). Saj veste – najpomembneje je začeti v otrokovem primarnem okolju.

Vzpostavite kontakt s šolo. Ne glede na odnos, ki ste ga imeli do sedaj, je to zelo pomemben korak. Potrebujete jih na svoji strani in samo sodelovanje vas in šole bo obrodilo sadove. Ne glede na trenja, drugačne poglede ipd. – za dobro vašega otroka poskušajte sodelovati. Poslušajte kaj vam imajo povedati in izrazite svoje skrbi in želje. Posebej pomembno je, da to sodelovanje začuti in vidi tudi otrok. Predlagava tudi, da svoje mnenje glede šole, vedenj in zahtev učiteljev ne izražate pred otrokom – tudi, če se z njimi utemeljeno ne strinjate. S tem pogosto povečujete njihovo stisko in predvsem povečujete otrokov odpor do šole. Otroka poskušajte naučiti vedenja in reakcij v takih situacijah – kako odreagirati, da bo to zame najbolje?

V zvezi s težavami se pogovorite z otrokom. Poskušajte priti do dogovora o tem, da boste poiskali pomoč. Ta pomoč je lahko znotraj šole, npr. svetovalna služba, lahko poiščete strokovnjaka izven šole (odvisno od tega, kako je otrok naravnan in kaj bi bilo zanj lažje in učinkoviteje). Pomembno je, da se otrok lahko pogovori z zaupanja vredno osebo. Potrebno je raziskati vzroke za spremembe v otrokovem vedenju, mu pokazati razumevanje in mu pokazati pot iz začaranega kroga v katerem se je znašel. Konkretno – potrebno je narediti načrt.
Pri delu z otroki in mladostniki načrt zasnujemo tako, da izhajamo iz otrokovih ciljev, spodbudimo jih k temu, da nam zaupajo kaj jim je pomembno. Naredimo načrt, ki je za otroka obvladljiv in mu predstavlja občutek varnosti. Pogledamo tudi otrokov način življenja (spanje, prehrana, struktura dneva, …) – posebno pri otrocih s posebnimi potrebami in jih spodbudimo k temu, da skupaj s starši to uredijo. Konkretno svetujemo glede soočanja s šolskimi težavami – kdaj in na kakšen način se bo otrok učil.

Poskrbite za občutek varnosti. Otroku bo najbolj pomagal občutek varnosti. Do občutka varnosti pa bo prišel tako, da bo prevzel nadzor. Ko enkrat naredimo načrt, ga spodbujamo k temu, da mu sledi. Poskrbimo za to, da je otrokov vsakdan predvidljiv in organiziran. Spodbujamo ga k strukturi – spanja, prehranjevanja, učenja, preživljanja prostega časa.

Vztrajajte! Pri otrocih in mladostnikih je največkrat tako, da se stvari najprej poslabšajo, preden se izboljšajo. Bodite potrpežljivi in se držite načrta, ki ste si ga zastavili. Če boste poskusili z določeno strategijo in jo čez dva dni spremenili, ker ne deluje, spremembe ne bo. Bodite vztrajni in dosledni, tako se bo zgodila tudi sprememba.

Kako konkretno smo mi pomagali družini?

Izvedli smo dva pogovora s starši, da smo zasnovali načrt sprememb in aktivnosti, ki jih bodo uvedli. Dogovorili smo se, da se bodo dogovorili za sestanek s svetovalno delavko in “zvadili” pogovor. Pogovorili smo se o pomembnih poudarkih in o pričakovanjih, ki jih imajo od tega pogovora. Pogovorili smo se o načinih na katere bodo svoj pogled predstavili svetovalni delavki.

Izvedli smo 5 pogovorov z deklico. Uvodni razgovor, na katerem smo pridobili več informacij z njene strani. Pridobili smo informacije o njenem počutju, o njenih željah, skrbeh in ciljih za prihodnost.

Naslednja štiri srečanja smo namenili načrtovanju šolskega dela in pogovorom z deklico. Načrtovali smo, kako se bo lotila svojih obveznosti, kdaj bo začela z učenjem posameznega predmeta, na kakšen način. Pogovorili smo se tudi o njenem strahu pred ocenjevanjem in preizkusili nekaj načinov s pomočjo katerih lahko ta strah zmanjša. Izvedli smo tudi medicinsko hipnozo za namen zvišanja samopodobe in ji ponudili posnetek, ki ga lahko posluša pred stresnimi dogodki. Pogovorili smo se tudi o občutkih brezvoljnosti in naredili načrt vedenj in aktivnosti, ki ji bo pomagal to prebroditi.

Načrt in dogovore smo sproti prilagajali aktualni situaciji. Po treh tednih so starši opazili spremembe. Dekličino stanje se je začelo počasi izboljševati. Staršem smo bili neprestano v oporo preko e-pošte. Dogovorili smo se, da bodo deklici dalje lahko pomagali sami, saj imajo dober odnos. Po petem srečanju smo se dogovorili še za tri srečanja na 14 dni, da smo preverili situacijo čez nekaj časa.

Neva in Kim Pletikos

Neva je po izobrazbi profesorica pedagogike in sociologije, že več kot 25 let je svetovalna delavka na osnovni šoli, je tudi asistentka na Pedagoški fakulteti v Kopru. V okviru Centra za osebnostno rast dela kot specializantka psihoterapije. Že dve desetletji svetuje staršem in mladostnikom z najrazličnejšimi težavami.

Kim je po izobrazbi magistrica psihologije. Nekoč profesionalna športnica, danes pa psihologinja in specializantka psihoterapije, ki se ukvarja predvsem s svetovanjem otrokom in mladostnikom. Raziskovalno se je veliko ukvarjala tudi s področjem vzgoje in starševskih vedenj ter vplivom le-teh na otrokov razvoj.

Neva Strel Pletikos
Latest posts by Neva Strel Pletikos (see all)
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor