Vedenjski izzivi, ki se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Tekom te epidemije se zaradi nepredvidljivih situacij in doživljanja različnih neprijetnih čustev povezanih z dogajanji pri posamezniku, znotraj družine in v družbi, pri otrocih in mladostnikih pojavljajo različna vedenja, ki so lahko usmerjena bolj navzven in se kažejo kot vedenja pozunanjenja (agresivnost, delinkventnost, nevarna, ekstremna in brezbrižna vedenja, konfliktnost, izpadi jeze in besa, egoizem, nasprotovanje avtoriteti, gospodovalnost, grizenje ipd.) ali pa kot vedenja ponotranjanja (plahost, negotovost, slabo razpoloženje, jokavost, čustvena zaprtost, odklanjanje pogovora, pasivnost, samopoškodovalna vedenja ipd.).
Tekom epidemije ugotavljamo, da so vedenja ponotranjanja zaradi nekakšne splošne apatičnosti in odtujenosti veliko bolj v porastu. Starši in drugi otrokovi in mladostnikovi pomembni odrasli bistveno prej prepoznajo in otrokom in mladostnikom poiščejo pomoč pri vedenjih pozunanjenja, kot pri vedenjih ponotranjanja, čeprav so dolgoročno lahko vedenja ponotranjanja lahko za posameznika precej bolj nevarna tako za psihično kot tudi fizično zdravje. Otrok skozi vedenje pozunanjenja vsaj do določne mere sprostiti napetost navzven, otrok z vedenji ponotranjanja pa je bolj nagnjen k temu, da to napetost sprostijo v ali na samem sebi, ki se lahko kaže kot grizenje nohtov, praskanje, trganje las in podobna na telo usmerjena vedenja.
Veliko otrok in mladostnikov je v stanju nekakšne brezbrižnosti, z ničemer jih ni mogoče zadovoljiti, izgubljajo zanimanja za dejavnosti, ki so jih prej veselile ali nikakor ne zmorejo najti stvari, ki bi jih razveselili ali bi jim predstavljale nek cilj ali motiv. Pojavljajo se izogibalna vedenja tudi do vrstnikovi, staršev, drugih ter do šole in šolskega dela.
Zaradi zmedenosti in nenehnega menjavanja ukrepov in omejitev tako starši kot otroci težko ohranjajo strukturo ter življenjski ritem in posledično izgubljajo občutek varnosti, kar vodi do povečane in pretirane odvisnosti od drugih.
Nekateri otroci in mladostniki želijo v tej situaciji dobiti vsaj nekolikšno kontrolo in nadzor, kar se lahko kaže tako, da delajo npr. za šolo še več in še bolj popolno, da nadzorujejo svojo telesno težo in vnos hrane, da se veliko ukvarjajo s svojim telesom. Lahko pa so tudi precej zaščitniki in želijo poskrbeti za starše, sorodnike in prijatelje, nekateri si nalagajo različne odgovornosti in sicer za okolico zgledajo kot »pridni« in da se popolnoma »brez težav« spopadajo s trenutnimi izzivi, a žal je lahko to le maska, ki prekriva boleče in konfuzno dogajanje v notranjosti.
Verjetno se velika večina odraslih zaveda je situacija razmeroma precej obremenilna in da je pomembno, da smo posledično zato morda nekoliko bolj pozorni in rahločutni pri stiskah in izzivih s katerimi se srečujejo naši otroci in mladostniki.
- Telesni znaki kot posledica stresa in čustvovanja tekom epidemije - 20. 4. 2021
- Učne stiske pri otrocih in mladostnikih - 19. 4. 2021
- Stiske staršev in kaj lahko naredimo? - 19. 4. 2021