Kako vem, ali sodim med 15 % žensk, ki trpijo za depresijo v nosečnosti?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Kako vem, ali sodim med 15 % žensk, ki trpijo za depresijo v nosečnosti?

Piše Barbara Rupar

Danes vemo, da depresija v nosečnosti obstaja. Pri ženski depresiji imajo pomembno vlogo verjetno prav reproduktivni faktorji, saj je stopnja depresije med nosečnostjo, po porodu in pred menopavzo višja kot v kateremkoli drugem obdobju življenja ženske. Nosečnice se torej nahajajo v enem od statistično najranljivejših obdobij za pojav depresije. Obstajajo določene ocene pojavnosti depresije v nosečnosti, a so običajno združene s pojavnostjo depresije po porodu. Za depresijo naj bi trpela vsaka šesta ženska v nosečnosti in po porodu. Po nekaterih strokovnih ocenah pa naj bi bila kar polovica neprepoznanih s strani zdravstvenih delavcev in posledično neobravnavanih.

Posebej v nosečnosti izjemno malo žensk poišče pomoč, bodisi psihofarmakološko bodisi svetovalno ali psihoterapevtsko. Razlogov za to je več. Napačna interpretacija simptomov, pomanjkljiva obravnava, ki bi bila varna tako za nosečnico kot za plod, utrujenost in delovna obremenjenost nosečnice ter stigmatizacija depresije postanejo ovira pri iskanju pomoči. Nosečnost in materinstvo lahko namreč prinašata velike občutke sramu, krivde, neuspeha in občutka nesposobnosti, kar ženskam, ki trpijo, še dodatno otežuje, da bi poiskale pomoč.

Stres, anksioznost ali depresija v nosečnosti pa so težave, ki lahko zelo dobro napovejo tudi težave po porodu. Neobravnavane se pogosto prenašajo v poporodno obdobje. Poleg težav pri povezovanju z otrokom lahko prerastejo v poporodno depresijo, posttravmatski stresni sindrom, obsesivno kompulzivno motnjo ipd. Zagotovo najbolj resna posledica depresije pa je dolgoročni vpliv, ki ga lahko ima na dojenčka oziroma otroka. Rezultati raziskav v epigenetiki so zaskrbljujoči, saj kažejo na možne posledice obporodne depresije. Obstajala naj bi namreč kar štirikrat večja verjetnost, da bo otrok mame, ki trpi za obporodno depresijo, enkrat v življenju tudi sam trpel za njo. Poleg tega pa obstaja tudi večja verjetnost, da se otrok rodi prezgodaj ali pa z nizko porodno težo.

Naj navedem nekaj simptomov, ki lahko kažejo tudi na t.i. obporodno depresijo: izguba zanimanja za stvari, ki ste jih včasih rade počele, izguba volje in energije, nezmožnost veselja, žalost, občutki krivde, občutki osamljenosti, pretirana zaskrbljenost, tesnoba, močni strahovi ali panika, zmanjšana zmožnost koncentracije, neodločnost, obsesivne misli in kompulzivni rituali, motnje v spalnem ciklusu, sprememba apetita, razdražljivost, jokavost, občutek brezupa, občutki manjvrednosti, misli o smrti in samomoru ipd.

Ker so to težave, ki običajno ne minejo kar same od sebe, je nujno, da ob njihovem vztrajanju poiščemo strokovno pomoč. Najbolj osnovno podporo lahko dobimo pri svojem osebnem zdravniku in ginekologu. Slednja sicer običajno nista specializirana za duševne stiske v obporodnem obdobju sta pa lahko prvi člen v verigi izboljšanja našega počutja. Nadalje se lahko obrnete na združenja in zavode, ki v Sloveniji nudijo psihološko svetovanje na področju obporodnih stisk, bodisi individualno bodisi v podpornih skupinah. Poiščete lahko tudi doulo in jo povprašate za nasvet. Vedno lahko poiščete tudi psihoterapevtsko pomoč. Ženske se pogosto odločajo za svetovanje ali psihoterapijo, saj te običajno ne vključujejo tveganja psihofarmakološkega zdravljenja. Čeprav nam rezultati raziskav v tem trenutku žal še ne morejo ponuditi dokončnega odgovora na to, kaj slabše učinkuje na plod, neobravnavana depresija ali jemanje antidepresivov, pa se je potrebno zavedati, da je po sistemu kisikove maske na letalu (najprej jo namestimo sebi šele potem otroku) v hudih stiskah za izboljšanje stanja potrebno tudi psihofarmakološko zdravljenje. V vsakem primeru pa je za začetek potrebno storiti zgolj tisti prvi korak – spregovoriti.

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko rešite zelo kratko in anonimno anketo, ki bo odgovorila na vaše vprašanje »Se to dogaja tudi meni?«

V branje priporočam na spletu dostopno gradivo za bodoče starše:

Drglin, Z. (2016).  Duševno zdravje v nosečnosti in po porodu

Dodatni vir:

Haynes, E. (2017). Listening to the Voices of Women Suffering Perinatal Psychological Distress. Transactional Analysis Journal, Vol 47(2), 126-137.

Barbara Rupar

Barbara Rupar

Specializantka transakcijsko analitične psihoterapije in univerzitetna diplomirana politologinja iz mednarodnih odnosov. Odnosi so področje, ki me je zanimalo od nekdaj. Svoje visokošolsko izobraževanje in poslovno pot sem sicer začela na področju mednarodnih odnosov, zasebno pa so me vedno privlačili medosebni. Prav slednji so botrovali temu, da v zadnjih nekaj letih še posebej intenzivno raziskujem najpomembnejši odnos od vseh, tj. odnos do sebe. Ta je tisti, ki najpomembneje oblikuje moj svet in vse ostale odnose v njem. Sem namreč tudi mama, izvenzakonska partnerka, sestra, hči, prijateljica in še kaj.
Barbara Rupar

Latest posts by Barbara Rupar (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Barbara Rupar

Barbara Rupar

Specializantka transakcijsko analitične psihoterapije in univerzitetna diplomirana politologinja iz mednarodnih odnosov. Odnosi so področje, ki me je zanimalo od nekdaj. Svoje visokošolsko izobraževanje in poslovno pot sem sicer začela na področju mednarodnih odnosov, zasebno pa so me vedno privlačili medosebni. Prav slednji so botrovali temu, da v zadnjih nekaj letih še posebej intenzivno raziskujem najpomembnejši odnos od vseh, tj. odnos do sebe. Ta je tisti, ki najpomembneje oblikuje moj svet in vse ostale odnose v njem. Sem namreč tudi mama, izvenzakonska partnerka, sestra, hči, prijateljica in še kaj.

Dodaj odgovor