Duševna stiska v nosečnosti – kam se lahko obrnem po pomoč?

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Barbara Rupar
Najpogostejši prvi stik nosečnice v duševni stiski sta njen osebni zdravnik ali pa ginekolog. V kolikor pridete v tem obdobju v stik tudi z drugimi zdravstvenimi delavci (npr. patronažna sestra, pediater), se lahko obrnete tudi nanje in pomagali vas bodo usmeriti pri iskanju pomoči. Osebni zdravnik lahko oceni, za kako hudo stisko gre in lahko osebo po potrebi napoti naprej h kliničnemu psihologu ali psihiatru. Prav tako lahko osebni zdravnik na osnovi pregleda in naše zgodovine poda oceno, kakšna obravnava bi bila za osebo najbolj smiselna – farmakološka (običajno antidepresiv), pogovorna oziroma psihoterapevtska ali kombinirana.
Na strani ZDAJ – Spletno mesto z informacijami o preventivnih pregledih za otroke in mladostnike, za vsebino katere je odgovoren Nacionalni inštitut za javno zdravje, lahko najdete seznam nekaterih psihologov in psihiatrov, ki so specializirani za obravnavo žensk v obporodnem obdobju (tudi v okviru zdravstvenih ustanov). Lahko jih kontaktirate in povprašate, kako je z obravnavo pri njih.
Nekaterim je lažje spregovoriti po telefonu. Obstajajo telefonske številke oziroma t. i. »telefoni«, na katere se lahko obrnete za pomoč v stiski:
- Združenje naravni začetki (Mamazofa): 051 245 013 (obporodne stiske)
- Klic v duševni stiski (Psihiatrična klinika Ljubljana): 01 520 99 00 (čez noč)
- Zaupni brezplačni telefon Samarijan: 116 123 (24h/dan)
- Brezplačni anonimni SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55 (pon-pet 12h-22h, sob in ned 18h-22h)
Zaradi neurejenosti področja psihoterapije, psihoterapevtske storitve v Sloveniji žal niso dosegljive preko zdravstvenega sistema, zato so samoplačniške in tako niso dosegljive vsem. Se pa mnoge ženske odločajo prav za tovrstno pomoč, saj potrebujejo prostor, v katerem se čutijo sprejete in lahko varno raziskujejo svoje notranje doživljanje, svoje strahove in pričakovanja povezana z novo vlogo mame ipd. V kolikor se odločate za obisk psihoterapevta povprašajte znance in prijatelje, ki že imajo izkušnjo s psihoterapijo, preverite sezname terapevtov, ki jih običajno vsebujejo spletne strani slovenskih terapevtskih inštitutov, povprašajte zdravstvene delavce, s katerimi pridete v stik, če poznajo kakšnega psihoterapevta, ki se ukvarja tudi z obporodnimi stiskami ipd.
Združenje Naravni začetki (Mamazofa) deluje na področju informiranja in podpore v obporodnem obdobju in izvaja različne delavnice in podporne skupine tudi za bodoče starše. Obstaja forum Obporodno obdobje (Med.Over.Net), kjer lahko odpirate tudi vprašanja povezana s stiskami pred porodom. Lahko si izberete doulo, ki vas bo spremljala v nosečnosti, pri porodu in po porodu ter vam nudila tudi čustveno podporo. Smiselno se je pozanimiti tudi o podpornih skupinah oziroma skupinah za samopomoč, ki morebiti delujejo v vašem lokalnem okolju.
Naravno je, da so vam nekatere oblike pomoči bližje, misel nanje pa prijetnejša. Iščite tiste, ki so v redu za vas. Naš prvi stik z zdravstvenim osebjem včasih zataji in ne dobimo odgovorov, kljub temu, da smo spregovorile. Takrat je pomembno, da se zavedamo, da to ni zato, ker bi bilo z nami nekaj narobe, ker smo spregovorile, pač pa zato, ker pred seboj nimamo strokovnjaka, ki bi bil specializiran za obravnavo tovrstnih stisk. In takrat je še toliko bolj pomembno, da vztrajamo in iščemo dalje. Da iščemo prave ljudi in rešitve, ki so v redu za nas. In da iščemo načine, kako si v vmesnem času lahko pomagamo tudi same.
Kadar je stiska zares huda, vaš osebni zdravnik pa ni na voljo, se lahko vedno obrnete na dežurno ambulanto, splošno ali psihiatrično (tj. ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice), oziroma pokličete reševalno službo (112).
- Nisem popolna, a sem dovolj - 17. 11. 2017
- Mami, koga imaš raje? - 16. 11. 2017
- Sem noseča in v duševni stiski – kako si lahko pomagam sama? - 15. 11. 2017