Prtljaga iz otroštva: Kaj če starš-kaktus dobi otroka-kaktusa?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Nadaljevanje prispevka Prtljaga iz otroštva in … otroci kot rožice
Piše dr. Tadeja Milivojevič Nemanjič
Starši zaradi svoje prtljage pogosto bolje znamo poskrbeti za eno vrsto rožic. V nadaljevanju bom na preprost način pokazala, kaj se zgodi, če dobimo rožico, za katero znamo skrbeti in kaj, če dobimo rožico, za katero ne znamo oziroma je niti ne vidimo.
Če starša, ki znata najbolje poskrbeti za kaktus, dobita malega kaktusa, bosta zanj skrbela najbolje kot le lahko za kaktus. Če mali kaktus ne bo dobro uspeval, ga bosta malo manj zalila. Če še ne bo uspeval, ga bosta presadila v manj bogato zemljo. In če še ne bo uspeval, ga bosta dala na malce bolj toplo in sončno lego.
Mali kaktus bo zrasel v najlepši možen kaktus kot on le lahko. Z drugimi besedami dobil bo to, kar potrebuje. Poleg osnovnih potreb, je to potreba po varnosti, ljubezni, sprejemanju, spoštovanju, … Odrasel bo z občutkom, da je viden, slišan, razumljen, podprt, vreden, upoštevan, … z enim stavkom: da je v redu tak kot je. Jaz pravim, da bo odrasel s polnim srcem.
Tu velja pregovor, da, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zato bo kot odrasel znal videti in slišati sebe in tudi druge, znal bo razumeti sebe in tudi druge, znal bo sprejemati, spoštovati in ceniti sebe in druge, … Imel bo zelo zdravo samospoštovanje.
Vendar ljudi, ki tekom otroštva ne bi bili poškodovani, NI. Na celem svetu ne! Niti ni cilj, da bi naš otrok zrastel brez ran oz. prtljage. To je misija nemogoče. Sama želim, da moji otroci zrastejo vsaj s kako rano oz. prtljago manj kot sem jo dobila jaz. In kar lahko sama naredim za to, je, da delam na sebi.
Hkrati pa …manj kot je posameznik poškodovan, bolj bo kot starš sposoben videti, kakšnega otroka je dobil, kaj njegov otrok res potrebuje.
Starša na risbi predstavljata ne le starša, ki imata običajno zelo velik vpliv na otroka, temveč tudi druge pomembne osebe za otroka, pa tudi kulturno in družbeno-politično okolje, v katerem otrok živi.
PRIMER: Ana in Tone iz prejšnjega primera znata »bolje« skrbeti vsak za enega otroka.
Ana za Marka, ki je miren in nežen, malo potegnjen sam vase. Ana mu na njemu pravi način daje »vodo, zemljo in svetlobo«. Ana ga opazuje in na njem zazna tudi male spremembe, do njega pristopi nežno in nevsiljivo. Spoštuje, da rabi svoj čas in prostor. Tone pa je bolj povezan s Katjo. Z njo snuje načrte, pridobi jo za vsak podvig. Glasna sta v vsem: smehu, pogovarjanju in nestrinjanju.
Za kakšnega otroka pa vi znate »bolje« poskrbeti? Oziroma s kakšnim/katerim otrokom čutite, da sta bolj na isti valovni dolžini?
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
