Miti o čustvih
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Maja Koren Kocjančič
Pomislite, kakšna sporočila o neprijetnih čustvih dajete vašemu otroku? V času odraščanja prejmemo različna sporočila o doživljanju čustev. V tradicionalni slovenski vzgoji, ki temelji na logiki enačenja osebnosti in vedenja, je veliko prepovedi in zapovedi. Poglejmo nekaj mitov o čustvih.
Druga oseba povzroči v meni neko čustvo!
Užalil-a si me/užaljen-a sem! Razjezil-a si me/razjezi-a sem se!
Ali veste, da je občutje užaljenosti stvar osebne izbire? Da se sami odločimo, ali se bomo odzvali na nek dražljaj? Izzvati čustvo nikakor ni isto kot povzročiti čustvo! Če otrok polije skodelico kakava po sveži majici, s tem izzove pri meni čustvo jeze, ga pa ne povzroči. Jaz sama se odločim, kaj bom sedaj s to jezo. Jo izrazim z besedami? Na neverbalen način? Jeze sploh ne izrazim? In prav tako je pri užaljenosti. Drugi nas ne more užaliti, mi sami smo tisti, ki se na sporočilo odzovemo z užaljenostjo..
V terapiji pogosto zasledim, da je mit, “da druga oseba v nas povzroči neko čustvo”, še posebej očiten prav pri užaljenosti. Oseba, ki ne loči med sabo in svojim vedenjem in željami, konflikt razume kot katastrofo. Vsako kritiko ali neizpolnitev želje doživi kot zavračanje in reagira z užaljenostjo. Še posebej v bližnjih čustvenih odnosih. Tudi pri vzgoji otrok. Običajno razmišljajo znotraj okvirja “Ali sem vreden ali nisem vreden”. In z užaljenostjo želijo od sogovornika izsiliti, da se vede do njega tako kot si želi.
Komunikacija s tako osebo je zelo naporna in na dolgi rok ne omogoča zaupnega odnosa. Oseba se mora za učinkovito in spoštljivo komunikacijo naučiti, kako lažje prenašati žalitve in nanje ustrezno reagirati.
Ker smo otrokom najpomembnejši model učenja, je pomembno, da se užaljenosti ali premočno izražene jeze zavemo, se izobrazimo v zvezi s čustvi in naredimo spremembe.
P.s. Vam je že kdaj otrok rekel »Mami, a zdaj pa ti kuhaš mulo?«
Svoja čustva moram vedno izraziti in jih ne smem držati v sebi in Ko doživljam močno čustvo do druge osebe, ga moram izraziti!
Zamislite si situacijo, ko vas s kavo polije 1) šef 2) mož 3) vaš otrok 4) tašča. Kakšni so vaši odziv? Najbrž različni. In to kaže na to, da imate zmožnost kontroliranja svojega čustvenega odziva in da niste »ujeti v avtomatizem« – da se morate avtomatsko odzvati vedno isto, ko začutite jezo, ampak da sami izberete, kako boste izrazili jezo glede na okoliščine. Možu zagotovo drugače izrazite jezo kot šefu. In so situacije, ko se odločimo, da čustva ne bomo izrazili (ker se to ne spodobi, ker čutimo do nekoga empatijo, spoštovanje ipd.). Pomembno je, da se zavedamo, da ne rabimo vedno izraziti čustva, ker to ni njegov namen, temveč je namen, da se prilagodimo na neko spremembo.
Tvegano pa je, če zelo redko ali nikoli ne izrazimo čustev, ker ta ne izbruhnejo na intenziven način (»dvignilo mi je pokrovko«, »prekipelo mi je in sem pobesnela«..). Za učinkovito in spoštljivo komunikacijo je torej pomembno, da ovržemo zgornja mita in se zavedamo, da nam ni treba vedno izraziti čustva, če ga pa, si sami izberemo način (ni avtomatizma).
Ko doživljam močno čustvo, ne morem več razmišljati!
Veliko ljudi verjame, da če so zelo jezni, ne zmorejo razmišljati in se nadzorovati ter rečejo ali naredijo, kar kasneje obžalujejo.
Ko doživljamo močna čustva, pride do »zoženja zavesti« in se osredotočimo le na tisto, kar nam je takrat najbolj pomembno, a to ne pomeni, da več ne moremo razmišljati in se zavedati, kakšne posledice ima naše vedenje. Torej lahko hkrati doživljamo močno čustvo in mislimo ter imamo tako nadzor nad našim vedenjem. In če verjamemo, da se bomo lahko nadzorovali, nam bo to bolj verjetno uspelo.
To pa ne velja za otroke in mladostnike, ki še nimajo izgrajenih psihičnih struktur oziroma razvitih možganskih povezav, ki bi jim omogočale nadzor nad vsemi impulzi. Prav zato je pomembno, da otrokom pojasnjujemo in jih učimo, kaj so čustva, kakšen namen imajo in na kakšne ustrezne načine lahko čustvo izrazimo.
- Kritiziramo vedenje in pohvalimo otroka - 23. 11. 2018
- Priden/pridna si! - 21. 11. 2018
- “Si pa res cmera!” - 21. 11. 2018
