Zakaj dijaki v prvem letniku srednje šole tako pogosto manjkajo in kaj bi morali spremeniti

Vedno več staršev opaža podobno težavo. Otrok pride v prvi letnik srednje šole in nekaj se spremeni. Zjutraj težko vstaja, začne manjkati pri pouku, izgublja motivacijo, nekateri celo popolnoma “ugasnejo”. Številni dijaki v prvem letniku prvič začnejo špricati, zamujati ali iskati načine, kako ostati doma.

Veliko odraslih to hitro razume kot lenobo, uporništvo ali pomanjkanje odgovornosti. Deloma je to včasih res. Toda če pogledamo širšo sliko, postane jasno, da težava ni samo v posameznem najstniku.

Prvi letnik srednje šole je za veliko mladih eden največjih življenjskih prehodov do takrat. Nov sistem, novi ljudje, višja pričakovanja, daljši dnevi, več predmetov, več ocenjevanj in pogosto tudi veliko daljše poti v šolo. Obenem pa gre za obdobje, ko so mladostniki že sami po sebi čustveno in hormonsko zelo občutljivi.

Številni dijaki danes ne zmorejo več tempa, ki ga od njih pričakuje sistem. In čeprav se veliko govori o uspehu, ocenah in disciplini, se precej manj govori o tem, kako se mladi v resnici počutijo.

Morda je čas, da si postavimo tudi nekoliko neprijetno vprašanje: ali je današnji sistem srednje šole sploh še prilagojen realnemu življenju mladih?

Zakaj je prvi letnik za številne dijake tako težak

Prehod iz osnovne v srednjo šolo je veliko večji, kot se odraslim včasih zdi. Otrok čez poletje praktično čez noč postane “dijak”. Nenadoma se od njega pričakuje več samostojnosti, več odgovornosti in več zrelosti.

Mnogi dijaki se prvič srečajo z zelo dolgimi dnevi. Nekateri vstajajo ob petih zjutraj, da ujamejo avtobus. Domov pridejo pozno popoldne, nato pa jih čakajo še domače naloge, učenje in pogosto tudi treningi ali druge obveznosti.

Pri petnajstih letih številni mladostniki fizično in psihično še niso pripravljeni na tak tempo. Raziskave o spanju mladostnikov že dolgo opozarjajo, da najstniki biološko težje zgodaj vstajajo. Njihov naravni ritem se v puberteti spremeni, zato zvečer težje zaspijo, zjutraj pa veliko težje funkcionirajo.

A šolski sistem tega skoraj ne upošteva.

Veliko dijakov je zato kronično neprespanih. Ko se utrujenost kopiči tedne in mesece, začne vplivati na motivacijo, koncentracijo, razpoloženje in tudi psihično zdravje.

Poleg tega prvi letnik pomeni tudi socialni pritisk. Novi razredi, novi odnosi, želja po sprejetosti in strah pred neuspehom so za mnoge najstnike izjemno naporni. Nekateri se v novem okolju hitro znajdejo, drugi pa potrebujejo veliko več časa, kot jim ga sistem dejansko dopušča.

Zakaj dijaki vedno pogosteje manjkajo pri pouku

Manjkanje pri pouku danes ni več samo “klasično špricanje”. Veliko mladih manjka zato, ker so psihično in fizično izčrpani.

Nekateri dijaki ostanejo doma zaradi tesnobe. Drugi zaradi občutka preobremenjenosti. Tretji preprosto zato, ker imajo občutek, da ne dohajajo več sistema in se začnejo umikati.

Veliko staršev opaža, da se otrok v osnovni šoli še nekako drži ritma, v srednji šoli pa se začnejo težave. To ni naključje. Sistem postane bolj zahteven ravno v obdobju, ko so mladi čustveno najmanj stabilni.

Poleg tega imajo danes mladi precej manj notranjega miru kot generacije prej. Ves čas so povezani prek telefonov, družbenih omrežij in digitalnih pritiskov. Tudi ko pridejo domov, se njihovi možgani v resnici ne odklopijo.

Veliko dijakov živi v stalnem občutku primerjanja, pritiska in pričakovanj. Ocene niso več samo ocene. Za marsikoga pomenijo občutek lastne vrednosti.

Ko se temu pridružijo še dolgi urniki in pomanjkanje spanja, ni presenetljivo, da nekateri začnejo iskati izhod skozi manjkajoče ure.

Kaj se dogaja z motivacijo mladih

Veliko odraslih pravi, da mladim danes manjka delovnih navad. Deloma je v tem nekaj resnice. A vprašanje je tudi, zakaj motivacija tako hitro pade.

Mnogi dijaki imajo občutek, da se od njih pričakuje ogromno, hkrati pa ne vidijo pravega smisla. Veliko vsebin doživljajo kot oddaljene od resničnega življenja. Poleg tega se sistem še vedno močno opira na ocene, pomnjenje in pritisk.

Najstniki pa danes zelo potrebujejo občutek smisla, povezanosti in vpliva. Če imajo občutek, da samo “preživljajo” dneve od testa do testa, motivacija hitro pade.

Velik problem je tudi stalna utrujenost. Težko je biti motiviran, ko si kronično neprespan.

Poleg tega mladi danes odrastejo v precej bolj negotovem svetu. Veliko jih ne verjame več, da jim bo dober uspeh avtomatsko prinesel varno prihodnost. Zato klasični stavki, kot so: “Uči se za prihodnost,” pri mnogih ne delujejo več tako močno kot nekoč.

Ali so urniki in sistem sploh prilagojeni najstnikom

Če pogledamo tipičen dan številnih dijakov, hitro postane jasno, da sistem pogosto ni prilagojen realnemu življenju mladih.

Mnogi vstajajo zelo zgodaj, imajo pouk do poznega popoldneva, nato pa jih čakajo še domače obveznosti. Nekateri so od doma odsotni tudi po deset ur dnevno.

Obenem pa vemo, da najstniki za zdrav razvoj potrebujejo:

• več spanja,
• več gibanja,
• več časa za regeneracijo,
• več socialne povezanosti,
• in tudi več občutka avtonomije.

Veliko strokovnjakov že leta opozarja, da bi kasnejši začetek pouka pri mladostnikih izboljšal koncentracijo, psihično zdravje in celo učni uspeh. Nekatere države so to že začele uvajati, pri nas pa se sistem zelo počasi spreminja.

Vprašanje je tudi, ali bi morali biti urniki bolj fleksibilni. Ali res potrebujemo toliko ur sedenja? Toliko različnih predmetov vsak dan? Toliko ocenjevanj v kratkem času?

Morda problem ni samo v mladih, ampak tudi v sistemu, ki je ostal skoraj enak svetu izpred desetletij, medtem ko se je življenje mladih popolnoma spremenilo.

Kaj bi lahko šole naredile drugače

Šole same ne morejo rešiti vseh težav mladih, lahko pa naredijo veliko razliko.

Veliko dijakov bi potrebovalo več občutka varnosti in manj stalnega pritiska. Nekateri učitelji to že zelo dobro razumejo. Drugi pa še vedno gradijo predvsem na strahu, kaznih in pritisku.

Mladi danes potrebujejo tudi več pogovora o duševnem zdravju, stresu, spanju in organizaciji časa. Veliko dijakov sploh ne zna prepoznati, da so izgoreli ali preobremenjeni.

Pomagala bi lahko tudi bolj življenjska organizacija pouka. Več praktičnega dela, več sodelovanja, manj nenehnega testiranja in več poudarka na uporabnosti znanja.

Pomembna bi bila tudi hitrejša podpora dijakom, ki začnejo manjkati. Velikokrat sistem reagira šele, ko je težava že zelo velika.

Kaj lahko naredijo starši

Starši pogosto čutimo nemoč. Otroka ne moremo prisiliti, da bo motiviran ali srečen v šoli. Lahko pa mu pomagamo drugače.

Pomembno je predvsem, da opazujemo širšo sliko. Če dijak začne veliko manjkati, to pogosto ni samo “lenoba”. Dobro je preveriti:

• kako spi,
• kako se počuti,
• ali ima težave v razredu,
• ali ga kaj močno obremenjuje,
• ali je morda psihično izčrpan.

Najstniki pogosto ne povedo neposredno, da jim je težko. Velikokrat to pokažejo skozi umik, zamujanje, apatijo ali upor.

Pomembno je tudi, da doma ne ustvarjamo samo pritiska okoli ocen. Mladi morajo čutiti, da njihova vrednost ni odvisna samo od uspeha.

Včasih je največja pomoč ravno miren pogovor brez obsojanja.

Zaključek

Vedno več manjkajočih ur v srednjih šolah ni samo problem discipline. Je tudi znak, da veliko mladih težko sledi tempu, pritiskom in načinu življenja, ki ga od njih pričakujemo.

Prvi letnik srednje šole je za mnoge dijake eden najbolj zahtevnih prehodov v življenju. Če tega ne razumemo, hitro vse poenostavimo na “lenobo” ali “nezainteresiranost”.

Resnica pa je pogosto veliko bolj kompleksna.

Morda mladi danes ne potrebujejo samo več pravil in nadzora. Morda potrebujejo tudi več spanja, več občutka smisla, več poslušanja in nekoliko bolj človeški sistem.

In mogoče bi bilo dobro, da si kot družba končno priznamo: če toliko mladih ne zmore več normalno slediti sistemu, problem morda ni samo v mladih.

Najpogostejša vprašanja staršev

Zakaj dijaki v prvem letniku tako pogosto manjkajo?

Pogosto zaradi stresa, utrujenosti, težkega prehoda in psihične preobremenjenosti.

Ali je špricanje vedno znak lenobe?

Ne. V ozadju so lahko tudi tesnoba, izgorelost ali težave s prilagajanjem.

Kako lahko starši pomagamo dijaku?

Z opazovanjem, podporo, pogovorom in manj osredotočenosti samo na ocene.

Ali zgodnje vstajanje vpliva na mladostnike?

Da. Raziskave kažejo, da najstniki biološko težje zgodaj vstajajo.

Kdaj poiskati pomoč?

Če dijak pogosto manjka, se umika ali kaže znake večje psihične stiske.