Domače naloge pod drobnogledom

Domače naloge pod drobnogledom

Zadnje čase se na veliko debatira o domačih nalogah, ali naj jih učitelji sploh dajejo učencem ali ne. Vprašanje ni aktualno samo pri starših, ampak vedno bolj se tudi učitelji sprašujejo, če imajo domače naloge sploh kakšno vrednost. Starši se pritožujejo, da imajo učenci veliko težav pri dokončanju nalog. Je potem vse to sploh smiselno?

Vedno večja je razlika med tistimi, ki podpirajo potrebo po domačih nalogah in tistimi, ki trdijo, da bi se ta čas raje porabil za druženje z družino in prijatelji ter utrjevanje odnosov. Vedno pogosteje se z domačimi nalogami povezuje tudi tesnobo.

Delovni spomin?

Učenci med poukom uporabljajo kratkoročni ali delovni spomin. Te informacije se med poukom ves čas posodabljajo. Ko se ena šolska ura konča in začne nova, novi predmet, se informacije v delovnem spominu zamenjajo z vsebino naslednje šolske ure.

Odrasli doživljajo podoben odziv, ko stopijo v neko sobo in pozabijo, zakaj so tam. Novi nabor senzoričnih informacij – razsvetljava, vonj, temperatura – vstopijo v njihov delovni spomin in vse predhodno dobljene informacije se zamenjajo. Šele ko se oseba vrne v prejšnje okolje, se spomni ključnih podatkov.

Vendar pa je izobraževanje več kot samo pomnjenje dejstev. Učencem je potrebno podajati nove vsebine na njim primerne načine, tako da bodo pridobljeno znanje znali prenesti v nove situacije.

Mnogi od nas bi si s težavo zapomnili ime nekoga, ki bi ga srečali v nepričakovanem okolju (morda v službi, telovadnici …) in veliko verjetneje si ga bomo zapomnili, ko ga bomo srečali večkrat na različnih mestih. Podobno morajo tudi učenci vaditi svoje veščine v različnih okoljih.

Če ključne vsebine, ki se jih je otrok učil v šoli, ponovi doma, bo to izboljšalo njegovo pomnjenje in sposobnost uporabiti to znanje v različnih situacijah v bodočnosti, kar bo prispevalo k njegovemu splošnemu znanju.

Smiselne domače naloge

Na srečo veliko učiteljev danes spoznava, da domača naloga ni vedno potrebna in stigme, s katero so se morali soočati, če niso dodelili tistega, kar je bilo prepoznano kot nujno potrebno, ni več. Pritiski na učitelje, naj dodeljujejo domače naloge, je sčasoma pripeljalo do tega, da so učitelji dajali domače naloge zgolj zato, da se otroke zaposluje, namesto da bi jim dajali smiselne naloge.  Ker zdaj bolje razumemo, kako se učenci učijo, smo ugotovili, da lahko večina učencev dobi prav toliko koristi, če ne več, iz manjše količine smiselno določenih domačih nalog.

Preveč domačih nalog preprečuje igro

Strokovnjaki verjamejo, da je igra veliko več kot samo zabaven način izkoriščanja časa – dejansko pomaga otrokom se učiti. Igra, še posebej pri mlajših otrocih, je ključnega pomena za razvoj kreativnosti, domišljije in celo socialnih veščin. Medtem ko mnogi učitelji in starši verjamejo, da so mlajši otroci pripravljeni za neposredno poučevanje, so študije pokazale, da se otroci veliko več naučijo, če jim preprosto dovolite, da se igrajo.

Na primer, mlajši otroci, katerim so pokazali, kako se stiska neko igračo, so se lahko naučili samo te funkcije, medtem ko so drugi otroci, ki so jim dovolili, da sami preizkusijo in raziščejo igračo, spoznali različne načine igre z njo.

Tudi starejši otroci potrebujejo čas za tek, igro in raziskovanje, zato morajo učitelji in starši otrokom dovoliti čas, ki ga lahko sami neodvisno porabijo za raziskovanje okolja. Na primer, otroci, ki tečejo po igrišču, plezajo po igralih ali drevesih, se spontano učijo fizikalnih pravil, česar se pa z direktnimi navodili ne bi mogli naučiti.

Preveč pritiska lahko privede do nasprotnega učinka

Ko gre za otroško učenje, je manj pogosto več. Na primer, naravno je, da se otroci naučijo brati do približno sedmega leta, čeprav je čas, ko se posamezni otroci naučijo brati, različen; otroci se lahko naučijo brati od 3. do 7. leta. Kasnejši razvoj na noben način ni povezan z napredkom v zgodnjih letih in če otroci niso v določenih letih pripravljeni za določene naloge in se jih vseeno sili, da jih opravljajo, se morda ne bodo učili prav. Zanje bo to stresno, zato se jim bo učenje lahko uprlo, kar pa je zelo slabo, saj se bodo morali učiti še dolgo časa. Posledica prevelike količine domačih nalog je lahko tudi, da se učenje otroku upre in s tem tudi njegova želja po pridobivanju novega znanja.

Domača naloga ne razvija čustvene inteligence

Nedavne raziskave so pokazale pomen čustvene inteligence, ki vključuje razumevanje lastnih in tujih čustev. Raziskovalci verjamejo, da ko ljudje dosežejo določeno raven inteligence, je nadaljnji uspeh v življenju in v karieri v veliki meri odvisen od razlik v ravni čustvene inteligence.

Velike količine domačih nalog otrokom ne puščajo dovolj časa za druženje z družinskimi člani in prijatelji, ko bi lahko razvijali svojo čustveno inteligenco.

Domača naloga je lahko učinkovita, če je smiselna in prav postavljena. Učencem nižjih razredov bi namesto tradicionalnih domačih nalog morali dajati naloge, da naj poiščejo primere iz resničnega življenja, povezane z učno tematiko. Medtem ko naj učenci višjih razredov z domačo nalogo utrjujejo ključne pojme, ki so se jih učili.

***

Če iz vsega skupaj povzamem še svoje razmišljanje, bi se lahko srečala na sredini med nasprotniki domačih nalog in tistimi, ki jih goreče podpirajo. Domače naloge v prvem razredu po moji presoji nimajo kaj početi. V drugem in tretjem razredu naj domače naloge otroku vzamejo ne več kot 15 minut časa in ni potrebe, da jih otroci dobivajo dnevno. Naloge morajo biti smiselne in prilagojene sposobnostim učencev. Domača naloga, ki otroku vzame večino popoldanskega časa, ni smiselna, ni učinkovita, upam si reči, da je celo škodljiva, saj povzroča otroku stres, kar dodatno omeji njegove kognitivne sposobnosti.

 

Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor