Učenje z razumevanjem ali učenje na pamet?

Na to vprašanje bomo najbrž vsi starši raje izbrali odgovor: učenje z razumevanjem. Učenje na pamet je le včasih nujno in koristno. Na pamet se učimo črke v abecedi, poštevanko, besede v tujem jeziku in kako jih zapišemo, nepravilne glagole, pesmice, telefonske številke in še bi lahko naštevali.

Učenje z razumevanjem ali učenje na pamet?

Kljub temu pa vsi, ki se ukvarjamo z umetnostjo učenja, zagovarjamo predvsem razumevanje snovi, ki na koncu vodi tudi do višjih oblik učenja in razmišljanja. Šele takrat, ko razumemo za kaj gre, lahko primerjamo, analiziramo, interpretiramo in kritično razmišljamo o pojavih in dogodkih okoli nas.

Pri učenju z razumevanjem gre za to, da naučeno snov in dejstva popolnoma razumemo in pri tem vemo, kako se novi pojmi povezujejo s starimi, ki jih že poznamo in so torej že shranjeni v naših možganih.

Kakšna je razlika med učenjem na pamet in učenjem z razumevanjem?

Pri učenju na pamet si stvari zapomnimo, ne da bi jih popolnoma razumeli in jih znali povezati z ostalim že shranjenim znanjem. Na primer: recimo, da si želimo zapomniti pet podatkov ali dejstev pri nekem predmetu z učenjem na pamet. Takšno učenje nam lahko ponazori skica raztresenih kosov sestavljanke.

Učenje z razumevanjem ali učenje na pamet?

 

Podatki so pri učenju na pamet v spominu sicer shranjeni, vendar so zato, ker jih med seboj nismo sami povezali, shrjanjeni kot ločeni podatki, čeprav so v resnici povezani med seboj. Ko se otrok ta dejstva nauči na pamet, jih možgani shranijo kot oddaljeno, nepovezano znanje in se jih na tak način kasneje tudi spomni. Ko jih poskuša priklicati v spomin, lahko prikliče le posamezno dejstvo – vsakič le eno, ostalih štirih podatkov pa se v tistem trenutku ne spomni. Skratka, ko pomisli na peti podatek, ga spomin ne pelje k ostalim štirim podatkom.

Kadar se učimo tako, da snov razumemo, so podatki shranjeni tako, da so med seboj povezani, kot kosi sestavljanke.
Možgani jih shranijo skupaj, ker so med seboj povezani. Te povezave smo z razumevanjem dejstev ustvarili sami. Ko se zdaj poskušamo spomniti enega dejstva ali podatka, se v trenutku spomnimo tudi ostalih štirih (ali pa kmalu zatem, kar je dovolj zgodaj za test, izpit ali ustno preverjanje). Ko se spomnimo npr. podatka številka pet, se aktivira spomin za dejstvi dve in štiri, kar posledično pelje do tega, da se spomnimo še dejstev ena in tri. Ta fenomen je v tuji literaturi znan kot Spread of activation, kar bi lahko opisali kot širjenje mreže asociacij. Prav to pa je bistvo učenja z razumevanjem. Učenec, ki se ja na tak način naučil gradivo, bo tudi lažje reševal probleme kot tisti, ki se uči na pamet.

Učenje z razumevanjem ali učenje na pamet?

 

Otroku povejte, naj vedno preveri ali snov, ki se je uči, tudi popolnoma razume! To najlažje preveri tako, da nekomu drugemu s svojimi besedami pove in razloži, kar se je naučil.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Manja Kristanc

Sem mama, žena, pedagoginja in andragoginja, specializantka psihoterapije, smer Transakcijska analiza, coach nevrolingvističnega programiranja, direktorica Zavoda Manja360, samostojno in aktivno učenje, avtorica knjige Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da in soavtorica knjige Lepi, bogati in srečni... Razumem, kakšna vprašanja in skrbi se podijo po glavi in srcu staršev. Obenem vem tudi to, da šolsko obdobje in puberteta prineseta v družino prav posebne skrbi in težave. Zato z veseljem pomagam vsem, ki imajo težave v šoli, preglavice z vzgojo otroka, težave v medosebnih odnosih. Obiščite me tudi na moji spletni strani Manja360.si ali na Facebooku.

Dodaj odgovor