Otroci in stres
Piše Andrej Pešec, univ. dipl. pol.
V teh časih resnično ni lahko odraščati. Med delom po šolah in pri svetovanju mladim, družinam in strokovnim delavcem opažam, koliko anksioznosti, stresa in depresije je med otroki in mladimi. Zaskrbljujoče in predvsem nepotrebno.
Vse, čemur se otrok izpostavlja, vpliva nanj, zato je zelo pomembno, da je v stiku s spodbudnimi vsebinami, prijetnim okoljem in skrbnimi ljudmi, ki mu bodo pomagali zrasti v najboljšo verzijo samega sebe. Zelo pomembno je, da otrok zori v atmosferi, ki ga podpira in razume. Učitelji in starši so dolžni razumeti, da je vsak otrok drugačen in da potrebuje vsak pristop, prilagojen njemu, njej. Finska in druge države, kjer vzgoja in izobraževanje temeljita na mnogo več igre, zabave ter osebnega pristopa k vsakemu posamezniku, kaže odlične rezultate na področju dela z mladimi.
Otroci zaradi pomanjkanja ljubezni pogosto skušajo staršem bolno dokazati svojo vrednost, ki pa sploh ni vprašljiva. Prosim, vzemite si čas in otrokom resnično omogočite dobiti to, kar res potrebujejo: vašo pozornost, potrpežljivost, zaupanje in predvsem dober zgled. Otrok bo takšen, kot so pomembni ljudje v njegovem življenju. Na vse večji stres vplivajo nezdravi odnosi na vseh nivojih (do sebe, do drugih, do življenja), tako je eden od ključev, če želimo otrokom pomagati, da zrastejo v močne posameznike, ponovna vzpostavitev ljubečih, povezanih družin, kjer vsak natančno ve, kakšna je njegova vloga in dolžnost.
Otrokom danes bolj kot vse manjka dobrega zgleda starejših, ki smo jim dolžni s primerom pokazati, kako živeti. Starši so dolžni otroka naučiti razumeti lastne potrebe in se z leti naučiti vse bolje skrbeti zanje. Otrok je navadno take volje, kot starši, posebej mama, tako smo se v prvi vrsti s stresom dolžni naučiti ravnati sami, dobro prakso pa nato predati mladim.
Na otrokovo samopodobo in samozavest vplivajo že dogodki od samega spočetja naprej, tako je treba z njim odgovorno ravnati od samega začetka. Prvih pet let otrok rabi le ljubezen in ljubeznivost staršev, posebej mame. Naslednjih deset let rabi red in disciplino, po 14. letu pa je treba z otrokom iz avtoritativnega preiti v prijateljski odnos.
Otroci nikdar prej niso bili tako preobremenjeni, kot dandanes. Informativno teoretično znanje brez razumevanja o tem, kako biti uspešen, zdrav, miren in sproščen ter zares srečen, nima nobene prave vrednosti. Omogočite otroku, da se sprosti, zabava in igra. Zdravje mora biti vedno na prvem mestu, četudi za ceno kakšnega malega neuspeha v šoli. Nekaj najtežjega, a nujnega, je najti pravo ravnovesje med delom, učenjem, počitkom, družbo in zabavo.
Stres je tesno povezan s strahom. Ko te je strah, ne moreš razmišljati, lahko le otrpneš ali pa bežiš. Strah pa se premaga z vajo, dobro pripravo, delovanjem znotraj svojega področja (nihče od nas ni genij v vseh predmetih) in zavedanjem, da nikoli ni vse odvisno samo od nas. To otroke lahko zaščiti pred nezdravim perfekcionizmom. Eno od zdravil proti stresu je tudi vestnost, sprotno opravljanje vseh svojih dolžnosti. Do šole, do staršev, do sebe in do vseh.
Bolečina ne boli tako kot bolečina brez smisla. Jasni cilji in smisel v življenju otroku omogočijo redno dozo inspiracije in rdečo nit, ki ga vleče naprej.
Otroku omogočite zdravo prehrano, redno gibanje in rekreacijo ter podporo. Telesa imamo različna, tako vsako potrebuje primerno hrano. Jejte čim več sadja, zelenjave in čim manj (najbolje nič) mesa. Nikoli ničesar ne sledite slepo in nikoli ničesar slepo ne zavračajte.
Ena od skrbi, ki najpogosteje muči otroke je: kaj storiti z ambicijami mojih staršev, ko pa me moje želje vlečejo v povsem drugo smer? Nikar otrok ne usmerjajte v določen poklic samo zaradi denarja ali trenutnih razmer na trgu. Izjemno pomembno za vsakega izmed nas je delovati na področju, ki nam je pisano na kožo. Vsak ima vsaj eno področje, ki ga resnično veseli. Nekdo rad kuha, drug ustvarja, tretji vodi, četrti trguje … Odkar sem sam s poskušanjem, z nekajletnim vlaganjem in trudom končno odkril, kaj mi je zares blizu, kar naenkrat ni več niti potrebe po alkoholu, kajenju in drugih vrstah samodestruktivnega ravnanja, ki mladim danes predstavlja izhod v sili. Ljudje, ki delajo znotraj tega, so navadno med najsrečnejšimi, še posebej, če delo opravljajo za neko širšo dobrobit vseh. Če uspejo že v mladih letih vlagati v svoje talente ter postati eden najboljših na svojem področju ter imajo poleg tega še razvit značaj in veliko srce, se nimajo česa bati.
Dolžnost staršev in učiteljev je otrokom pomagati dozoreti v plemenite in velikodušne posameznike, ki se zavedajo, da se je treba za vse pošteno potruditi, ostalo pride samo po sebi, ob svojem času. Če so storili to, so svoje delo opravili.
Andrej Pešec, univ. dipl. pol.
Znanje za življenje
FB Znanje za življenje