Hantavirus: simptomi, prenos in kako zaščititi družino pred okužbo

Ko se začnejo toplejši dnevi, veliko družin odpira vikende, čisti kleti, podstrešja, garaže in vrtne lope. Nekateri urejajo drvarnice, drugi pospravljajo stare škatle ali pripravljajo vrt na novo sezono. Prav v tem času pa se vsako leto znova pojavi več opozoril glede hantavirusa.

Marsikdo za hantavirus sliši šele takrat, ko mediji poročajo o posameznih primerih okužb. Potem se hitro pojavijo vprašanja. Ali je nevarno, če imamo okoli hiše miši? Kaj če otrok najde mišji iztrebek? Se virus prenaša med ljudmi? In kako sploh vemo, da ne gre samo za običajno virozo?

Hantavirus ni nova bolezen. Je pa ena tistih okužb, pri katerih veliko ljudi ne ve povsem dobro, kako pride do prenosa in kdaj je res potreben obisk zdravnika.

Kaj je hantavirus in zakaj se o njem največ govori spomladi?

Hantavirus je virus, ki ga prenašajo predvsem glodalci. Pri nas so najpogostejši vir okužbe miši in voluharice. Živali same pogosto niso videti bolne, virus pa izločajo z urinom, slino in iztrebki.

Težava nastane takrat, ko se drobni delci posušenih izločkov dvignejo v zrak. To se lahko zgodi med pometanjem podstrešja, čiščenjem stare kleti ali premikanjem stvari v prostoru, kjer so bile prisotne miši.

Človek se najpogosteje okuži z vdihavanjem teh delcev.

Spomladi je opozoril več zato, ker ljudje po zimskem obdobju pogosteje čistimo zaprte prostore. Hkrati se glodalci pozimi pogosto zadržujejo bližje hišam, lopam in vikendom.

Veliko staršev ob tem pomisli na otroke, ki pomagajo pri pospravljanju ali se igrajo okoli drvarnic, garaž in vrtnih hišk. Prav zato je dobro vedeti, kako zmanjšati tveganje brez nepotrebne panike.

Kako pride do okužbe v resničnem življenju?

Ko ljudje slišijo za hantavirus, si pogosto predstavljajo neposreden stik z mišjo. V resnici pa do okužbe največkrat pride precej bolj neopazno.

Na primer:

• med pometanjem prostora, kjer so mišji iztrebki,
• pri čiščenju vikenda po več mesecih,
• ob prestavljanju sena, drv ali starih škatel,
• pri delu v zaprtih lopah ali kleteh,
• med kampiranjem ali spanjem v neurejenih objektih.

Starši pogosto vprašajo tudi, ali je nevarno, če otrok prime mišji iztrebek. Neposreden stik še ne pomeni nujno okužbe, vseeno pa je pomembno, da si otrok takoj dobro umije roke in da prostor očistimo pravilno.

Virus se pri evropskih oblikah hantavirusa praviloma ne prenaša z običajnim stikom med ljudmi. To je za družine pogosto veliko olajšanje.

Simptomi hantavirusa pogosto na začetku izgledajo kot gripa

To je eden od razlogov, da ljudje zgodnje znake hitro spregledajo.

Prvi simptomi se običajno pojavijo nekaj dni do nekaj tednov po okužbi. Veliko ljudi najprej misli, da gre za virozo ali gripo.

Pojavijo se lahko:

• visoka vročina,
• močan glavobol,
• bolečine v mišicah,
• utrujenost,
• mrzlica,
• bolečine v križu ali trebuhu,
• slabost.

Pri nekaterih se kasneje razvijejo tudi težave z ledvicami. Urina je lahko manj, pojavijo se bolečine v ledvenem delu, včasih tudi otekanje.

Prav zaradi teh simptomov zdravniki ob sumu na hantavirus pogosto vprašajo, ali je oseba pred kratkim čistila klet, vikend ali delala v zaprtih prostorih z možnostjo prisotnosti glodalcev.

Pri otrocih so okužbe redkejše, vendar niso nemogoče. Starši običajno opazijo, da otrok postane nenavadno utrujen, brez energije, ima vročino in se pritožuje zaradi bolečin v trebuhu ali hrbtu.

Kaj pravi stroka o poteku bolezni?

V Sloveniji zdravniki največkrat govorijo o hemoragični mrzlici z ledvičnim sindromom, ki jo povzročajo določene vrste hantavirusov.

Ime zveni precej strašljivo, dejanski potek bolezni pa je lahko zelo različen. Veliko ljudi preboli okužbo v blažji obliki, pri nekaterih pa bolezen poteka težje in zahteva bolnišnično zdravljenje.

Največ pozornosti zdravniki namenjajo delovanju ledvic in hidraciji telesa. Zato je pomembno spremljanje laboratorijskih izvidov, predvsem če ima človek visoko vročino, slabost in manj urina.

Specifičnega zdravila za hantavirus ni. Zdravljenje temelji predvsem na podpori telesu, počitku, tekočini in spremljanju stanja.

Dobra novica je, da večina ljudi ob pravočasni obravnavi okreva.

Največ napak ljudje naredijo med čiščenjem

Veliko okužb je povezanih prav z načinom čiščenja zaprtih prostorov.

Instinktivno vzamemo metlo ali sesalec. In ravno to je težava.

Pometanje ali sesanje lahko virusne delce dvigne v zrak, kjer jih lažje vdihnemo. Zato strokovnjaki priporočajo nekoliko drugačen pristop.

Če opazite mišje iztrebke:

• prostor najprej dobro prezračite,
• uporabljajte rokavice,
• iztrebkov ne pometajte na suho,
• površino navlažite z razkužilom ali milnico,
• vse obrišite s papirnatimi brisačami,
• po čiščenju si temeljito umijte roke.

Starši pogosto naredijo še eno napako — otrokom dovolijo, da pomagajo pri čiščenju starih lop, podstrešij ali vikendov. Manjši otroci naj pri takšnem delu raje ne sodelujejo.

Kaj pa domače okolje? So miši okoli hiše vedno nevarne?

Miši v naravi niso nič nenavadnega. Podeželje, vrtovi, drvarnice in vikendi jih pogosto privabijo, posebej v hladnejših mesecih.

To še ne pomeni, da je vsaka prisotnost glodalcev velika nevarnost.

Je pa smiselno:

• zapirati hrano,
• redno odstranjevati smeti,
• tesniti odprtine v lopah in kleteh,
• skrbeti za čistočo okoli hiše,
• previdno čistiti prostore, kjer opazimo sledove glodalcev.

Nekateri starši se ustrašijo že ob enem mišjem iztrebku v garaži. Panika ni potrebna. Veliko bolj pomaga miren in pravilen pristop pri čiščenju.

Pogosta vprašanja

Veliko ljudi zanima, ali hantavirus ostane v zraku dolgo časa. Virus običajno slabše preživi na soncu in svežem zraku, precej bolje pa v zaprtih, hladnih in vlažnih prostorih.

Pogosto vprašanje je tudi, ali se lahko okužimo prek hrane. Možnost obstaja, če je hrana onesnažena z izločki glodalcev, zato je pomembno pravilno shranjevanje hrane v vikendih, kleteh in shrambah.

Starše zanima tudi, ali je hantavirus smrten. Večina okuženih okreva, vseeno pa gre za bolezen, ki je ne smemo podcenjevati, posebej če pride do zapletov z ledvicami ali hudega poslabšanja splošnega stanja.

Veliko ljudi vpraša še, ali pomagajo maske. Pri čiščenju prostorov z možnimi sledovi glodalcev so zaščitne maske lahko smiselne, posebej v slabo prezračenih prostorih.

Kdaj je čas za obisk zdravnika?

Če ima človek po čiščenju zaprtih prostorov ali stiku z glodalci visoko vročino, močne bolečine v mišicah, hud glavobol ali težave z uriniranjem, je dobro poklicati zdravnika.

Ni treba takoj sklepati na hantavirus. Podobne znake imajo tudi druge okužbe. Je pa pomembno, da zdravnik ve za morebitno izpostavljenost glodalcem.

Pri otrocih je potreben pregled predvsem:

• če vročina traja več dni,
• če otrok postane zelo utrujen,
• če malo pije ali lula manj kot običajno,
• če se pojavijo močne bolečine v trebuhu ali hrbtu,
• če otrok deluje zmeden ali izrazito brez energije.

Mirna in pravočasna reakcija je veliko bolj koristna kot prestrašenost.

Nekaj previdnosti pogosto naredi največ

Hantavirus je ena tistih bolezni, pri kateri največ naredimo že s preprostimi navadami. Previdnost pri čiščenju zaprtih prostorov, zračenje, mokro brisanje in osnovna higiena lahko zelo zmanjšajo tveganje.

Starši imamo pogosto občutek, da moramo otrokom ustvariti popolnoma sterilno okolje. A življenje tega ne omogoča. Otroci bodo raziskovali garaže, vrtove in vikende. Pomembneje je, da odrasli vemo, kako ravnati pametno in brez pretiranega strahu.

In prav to pri hantavirusu največ šteje — mirna previdnost.