Zakaj naj otrok pleše?

Razmišljanje Anite Vihtelič, plesne pedagoginje, soustanoviteljice Plesnega Mesta, soavtorice strokovne knjige Ples v vrtcu, avtorice prve interaktivne plesne knjige in pesmi, Tina Balerina in dobitnice Jenkovega – najvišjega priznanja Plesne Zveze Slovenije in priznanja Športne zveze za življenjsko delo na področju plesa.

Več kot pet desetletij je moje življenje povezano s športom – najprej kot vrhunske športnice, pozneje pa kot trenerke, plesne pedagoginje in ustvarjalke koreografij za otroke. Pred šestintridesetimi leti sva z Markom Hrenom ustanovila Plesno Mesto, ki je skozi leta postalo drugi dom številnim generacijam otrok.

Otrok naj pleše. Ne zato, da bo postal vrhunski plesalec, ampak zato, ker bo skozi ples odraščal v zdravega, samozavestnega, odgovornega in srčnega človeka.

Vsako leto me številni starši vprašajo skoraj isto:

»Katero dejavnost bi priporočili mojemu otroku? Zakaj ravno ples?«

Po več kot štiridesetih letih dela z otroki jim nikoli ne odgovorim, da zato, ker bi si želela čim več plesalcev – čeprav si tudi to iskreno želim.

Odgovor je veliko preprostejši: ples razvija otroka celostno. Ne razvija le njegovih motoričnih sposobnosti, temveč pomembno vpliva tudi na psihosocialni in miselni razvoj.

Ples razvija telo, um in samozavest

Otrok s povezovanjem različnih gibalnih vzorcev uri hitro pomnjenje, spoznava delo v skupini in paru ter se uči spremljati sebe in druge. Z nastopanjem postopoma krepi samozavest, razvija občutek odgovornosti in se uči obvladovati tremo.

Ples ne spodbuja agresije, temveč povezuje otroke in krepi timski duh.

V vseh teh letih sem spoznala na tisoče otrok. Nekateri so pri plesu vztrajali več kot desetletje, nekateri celo trideset let in z veseljem plešejo še danes. Druge je ples navduševal le nekaj let. Nekateri so pozneje postali vrhunski plesalci, plesni pedagogi ali sodniki, drugi zdravniki, profesorji, podjetniki, umetniki, obrtniki in predani starši.

Ko jih danes srečam kot odrasle ljudi, me ne razveselijo predvsem njihovi poklici ali nazivi. Razveseli me, ko v njih prepoznam vrednote, ki so jih kot otroci pridobivali tudi skozi ples: spoštovanje, odgovornost, vztrajnost in iskreno veselje do dela.

Prav zato verjamem, da ples ni namenjen le otrokom, ki bodo nekoč stali na zmagovalnih stopničkah. Namenjen je prav vsakemu otroku.

Uspeh ne pride sam od sebe

Na plesnih vajah otrok zelo hitro ugotovi, da uspeh ne pride sam od sebe. Korake je treba ponoviti znova in znova. Včasih desetkrat, včasih stokrat.

Pri tem se uči potrpežljivosti, sprejemanja napak in vztrajnosti. Ko mu nekaj končno uspe, je veselje pristno, saj ve, da si je uspeh prislužil s svojim trudom.

Ko otroci vzljubijo ples, jih pogosto ni treba več priganjati. Sami si želijo napredovati, vaditi in plesati. Ples postane del njihovega vsakdana.

Skozi plesne trenutke oblikujejo življenjske izkušnje in navade, ki jih ne morejo nadomestiti nobena aplikacija, telefon ali računalnik.

Ali mora biti otrok za ples nadarjen?

Veliko staršev me vpraša, ali mora biti otrok za ples posebej nadarjen. Moj odgovor je vedno enak:

Ne.

Potrebuje predvsem veselje do glasbe in gibanja ter spodbudno okolje, v katerem se bo počutil sprejetega. Vsak otrok se razvija s svojim tempom. Pomembno je, da ga učitelj zna opaziti, spodbujati in mu omogočiti varno okolje za učenje.

Največja nagrada učitelja

Ko danes pogledam nazaj, medalje in pokali niso tisto, česar se najraje spominjam. Spominjam se otroških nasmehov in iskric v očeh, prijateljstev, ki trajajo še danes, ter odraslih ljudi, ki zdaj v plesno dvorano pripeljejo svoje otroke.

To je največje priznanje, ki ga lahko dobi učitelj.

Ples povezuje ljudi

Na koncu bi rada dodala še nekaj, kar opažam že desetletja: ples ne povezuje le gibov, temveč povezuje ljudi.

Na plesnih vajah nastajajo prijateljstva, ki pogosto trajajo vse življenje. Otroci skupaj rastejo, se veselijo uspehov, si pomagajo, se učijo drug od drugega in skupaj premagujejo izzive. Prav te vezi so pogosto najlepša popotnica, ki jo odnesejo iz plesne dvorane.

Zato še danes z enakim prepričanjem odgovorim vsakemu staršu, ki me vpraša, ali naj njegov otrok pleše:

Da.

Ne zato, ker bo morda nekoč postal vrhunski plesalec, ampak zato, ker bo skozi ples odraščal v človeka, ki bo znal sodelovati, spoštovati druge, vztrajati, verjeti vase in ohraniti prijatelje za vse življenje.

In prav to je največja moč plesa.

Anita Vihtelič, Plesno Mesto

Foto: Klemen Jeke