Bumbo stolček – zakaj ga fizioterapevti ne priporočajo

V opisu na eni od trgovin, ki prodaja Bumbo stolček je navedeno, da je stolček primeren za otroke po 3. mesecu starosti, ko otrok že dovolj podpira svojo glavo. Priporočajo ga vse do enega leta in več. Med opozorili je navedeno, da morajo imeti starši otroka v popolnem nadzoru, hkrati pa jim omogoča, da lahko v miru opravijo svoje delo, medtem ko otrok sedi v stolčku. Omenijo še, da je posebej primeren pri hranjenju otroka, ter da so ga načrtovali pediatri in ortopedi iz ZDA in Velike Britanije. Na koncu je še navedeno, da je Bumbo stolček prejemnik številnih mednarodnih nagrad za kakovost, uporabnost, design in kvaliteto.

Kako bumbo stolček izgleda?

Foto: John Markos O’Neill

Kdaj je otrok pripravljen za sedenje?

Otrok samostojno sedi šele takrat, ko izgubi ravnotežje in se sam vrne nazaj v sedeči položaj. Če izhajamo iz normalnega razvoja, večina otrok samostojno sedi okoli 8. meseca.  Do takrat pa mora imeti veliko izkušenj, zato se z njim igramo sede tako, da smo zraven njega. Dokler ne razvije samostojnega sedenja, ga sede ne puščamo samega, ter ga ne zalagamo. V sedenju je otrok vseskozi aktiven. Z rotacijo trupa posega in manipulira z igračami, ki so mu v dosegu roke. Ko ga zanima bolj oddaljena igrača, lahko iz sedenja preko opore z obema rokama na stran preide v štirinožni položaj.

Če je otrok poseden v stolček Bumbo preden je razvojno pripravljen za sedenje, se lahko zgodi, da bo v razvoju nazadoval. Kasneje, ko že lahko samostojno sedi pa otrok v njem pasivno sedi in lahko giba le z rokami in nogami. V stolčku je omejen in nima prostora, da bi lahko zgradil kontrolo trupa ali stabilnost medenice, prav tako ne prihaja do prenosov teže. Otrok bolj kot izkušnje statičnega sedenja potrebuje izkušnje opiranja na roke. S tem ko se opira z rokami daje centralnemu živčevju veliko informacij preko senzoričnega sistema. Za vse te informacije so odgovorni različni proprioceptorji:

  • taktilni, ki se nahajajo na koži in dajejo informacije o dotiku, pritisku bolečini in temperaturi,
  • globoki proprioceptorji v mišicah, kitah in sklepih, ki dajejo informacije o telesni shemi,
  • vestibularni v notranjem ušesu, ki daje informacije o spremembi položaja telesa v prostoru.

Centralno živčevje vse te informacije organizira in formira motorični odgovor. S posedanjem otroka v stolček, je otrok prikrajšan za veliko senzoričnih izkušenj.

Poglejmo si še podrobno, kako zgleda sedenje otroka v stolčku. Medenica se nagne nazaj, kar povzroči fleksijo v ledvenem delu in ne ekstenzije. Prsni koš gre za medenico, otrok ima hrbtenico v obliko črke »C«. Na koncu glava pride preveč naprej in tako pade težišče glave izven linije s trupom. Otrok, ki še ni dovolj zgradil mišične aktivnosti za sedenje,  se v stolčku sesede. Če pozabimo na to,  kar se dogaja v telesu, otrok navzven lahko deluje povsem zadovoljen, se igra z rokami, manipulira s predmeti, ki jih ima v dosegu in giba z nogami.

Ali je stolček primeren za otroke z refluksom?

Pri otrocih s težavami z refluksom se sicer priporoča bolj pokončen položaj, vendar so študije pokazale, da se te težave izboljšajo, če je otrok aktiven na trebuhu.

Ali je stolček varen za uporabo?

Če odmislimo gibalni razvoj, je Bumbo stolček lahko tudi nevaren. Otrok lahko spleza čez in pade, se prvrne ali celo pade iz dvignjenih površin, kar lahko povzroči resne poškodbe.

Ali se nakup stolčka priporoča?

Vse prednosti, ki jih otrok pridobi z gibanjem, so s sedenjem v tem stolčku onemogočene, zato stolčka ne priporočam.

Simona Dergan, dipl. fizioterapevtka
babyfiziofb

Ocena:
[Skupaj: 10 povprečno: 4.6]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor